Ne morem mimo tega, da ne bi o tej temi tudi sama zapisala par besed. Pa čeprav o tem obstaja že veliko strani, videov in slik. Morda pa o tem kdo od vas še ne ve nič. Tudi komentarji na enem izmed drugih blogov so me spet spomnili na to, kakšne svinjarije se dogajajo po svetu. Preprodaja živali je razširjena po vsem svetu. Le kako ne bi bila, ko se pa s tem da mastno zaslužiti. Vedno se najdejo ljudje brez srca in duše, ki uboge živali preprodajajo in vedno se najdejo tudi tisti naivneži, ki jih kupijo. Ja ljudje smo pač taki, da zagrabimo vse kar je ceneje, ne pozanimamo pa se, kaj dejansko kupujemo, kar pa bi sigurno morali storiti, če kupujemo žival. Tole je prispevek, ki govori o preprodaji psov v Sloveniji. Res da je prispevek star že več kot eno leto, ampak razmere so tam še vedno iste. Ta ‘gospod’ (beri: vse kaj drugega kot človek) ima v Celju še danes odprto trgovino, kjer lahko kupite praktično vse. Pse, ptice, plezalce, glodalce … kar vam srce poželi, tudi po naročilu. Ne bom rekla nič drugega kot žalostno in grozno. Lastniku pa želim vse slabo. Da delaš samo zaradi denarja takšne stvari, moraš biti bolan.
Puppy mill je izraz za farme po svetu, kjer se vzrejajo psi … kot po tekočem traku, v nemogočih razmerah, v premajhnih kletkah … takšni psi so ponavadi bolni, kot mladički sicer izgledajo super, a se s časom zadeve samo poslabšujejo. Takšni psi tudi nimajo rodovnika, torej njihove zgodovine (prednike) ne poznate, kar pa seveda povečuje možnost, da je psiček bolan. A ljudi premami to, da ti preprodajalci pse prodajajo ceneje, pa čeprav brez rodovnika. Pa tudi rodovnik ni zagotovilo, obstajajo tudi ponaredki. Tule si lahko ogledate prispevek o puppy mills. Priznam, nisem pogledala celega, ker preprosto nisem zmožna. Že tisto kar sem pogledala, mi je pokazalo dosti jasno sliko o tem, v kakšnih razmerah kužki živijo. Sem pa o tem dosti že prebrala, besede ne bolijo tako zelo kot slika. Če si želi še kdo prebrati, lahko to stori npr. tule ali tule, teh strani pa je še ogromno. Tudi na Facebooku obstaja kar nekaj strani, katerim se lahko pridružite.
Pes je človekov najboljši prijatelj. Če mu daš tisto kar potrebuje in se z njim ukvarjaš ter ga vzgajaš, ti bo to povrnil. Ne bom razlagala kaj vse ti lahko pes nudi. Tisti, ki ga imate, to sami dobro veste, tisti, ki ga nimate, pa si ga želite imeti, se o tem pozanimajte, tisti, ki pa ga nočete imeti, pa vas to tako ne zanima. Jaz ga imam. Mešanec med nemškim ovčarjem in bernskim planšarjem. Ime mu je Tobi. Je najboljši pes na svetu. Vsaj zame. Da ne bo kdo rekel, da pišem o stvareh, ki jih ne poznam.
Drugače pa polagam na srce vsem – pes ni igrača. Res je, da se lahko z njim igrate, a poleg tega zahteva še veliko več. Ogromno časa, volje in ljubezni. Verjemite, da pes še kako dobro ve, kdo ga ima rad in kdo ne. Če nimate veliko časa, pa si vseeno želite pasje družbe, lahko greste v zavetišče, si izberete psa, ki vam je všeč in ga odpeljete na sprehod. In pes rabi svobodo. Ne more živeti ves čas v kletki ali priklenjen na verigo. Rabi tek, rabi igro, rabi pozornost.
Tema o psih je tako široka, da bi lahko o njej pisala dneve in dneve. Veliko je lepih, srečnih zgodb, še več pa tistih groznih. Sploh si ne znamo predstavljati koliko je psov na svetu, ki živijo v nemogočih razmerah, koliko je tistih, ki jih ljudje zavržejo, ker so se jih naveličali. Kaj sem hotela s to objavo doseči ne vem, ker se še predobro zavedam tega, da je to situacijo nemogoče spremeniti. Verjetno vas je o teh problemih večina že slišala, če pa še kdo ni, pa toliko bolje. Veste sedaj.
SIMONA GOBEC 
mi smo našo kužo kupili pri dotičnem gospodu in lahko samo potrkamo, je vse vredu z njo in je z nami že 7 let… lahko pa bi bilo tako, kot pri mnogih drugih, kjer je zgodba popolnoma drugačna
in ja… obsojam grdo ravnanje z živalmi…
pa veliko veselja s tvojim kužkom :)
pes je res dober prijatelj, sploh ni važno kakšne pasme je, ima rodovnik ali ne,
če pride k hiši kot mladiček je odsev hiše in njihovih gospodarjev, v njem lahko prepoznaš ljudi, ki se ali pa se ne ukvarjajo z njim, seveda pa rabi veliko druženja in pozornosti, kar pa vedno povrne v zvrhani meri;
mešanci so poglavje zase, z njimi ni nikoli težav, celo zbolevajo manj kot tisti, ki so deklarirani kot pasemski, ne nazadnje sem to doživel pri domačem, ki je bil potomec nemškega ovčarja in kraševke, imeli smo ga 16 let, hudo je bilo, ko je odšel…
sploh ni nujno da mesanci ne obolevajo in da z njimi ni nikoli tezav. to legendo razglasajo tisti, ki so imeli mesanca in z njim ni bilo nikoli problemov. precej neresno je posplosevati na izkusnji enega ali parih poznanih psov.
mesanci so ravno tako oz. po mojem se bolj dovzetni za razne bolezni, hibe itd. samo, da se o mnozici njih, ki imajo probleme, ne govori. pod mesance spada tudi ogromno psov za katere ljudje menijo, da so rodovniski.
@saily: No imate res srečo, da je z vašo psičko vse ok. Super! Hvala in tudi jaz tebi želim veliko veselja s tvojo kužiko ;)
@mark: Ja res je, z mešančki je ponavadi manj problemov. So dosti bolj odporni in manj zbolevajo. In se tudi strinjam s tabo, da je hudo, ko poginejo, rajši sploh ne pomislim kako bo, ko bo naš odšel. Ampak je star 7 let, tako da bo še upam da lep čas z nami.
@rush: Ja ni prav, da posplošujemo. Jaz lahko povem samo svoje izkušnje, da npr. z našim ni nobenih problemov, pa je mešanec in tudi ostali, ki jih poznam in imajo mešančka, nimajo problemov. Poznam pa dva lastnika čistokrvnih psov, ki sta pri veterinarju kar pogosto. Ampak saj pravim, to so samo moje izkušnje.
cita
lepo je imeti živalce,moraš jih “ljubiti in imeti rad,živalce niso igrače!
če jih ne maraš ,ne maraš tudi sebe in druge!!!
Matoša JE LOPOV!
Za takšne ljudi niti najgloblji pekel ni dovolj globok!
In še nekaj na temo rodovniški/nerodovniški. Bom najprej citiral kolegico, ki mi verjetno tega ne bo zamerila…
“V skandinavskih državah nerodovniških psov sploh ni ali pa so zelo redki. Konkretno na finskem to urejajo državni zakoni. Če imaš psa plačuješ davek, če imaš nerodovniškega psa se na ta davek pribije še 300%, medtem pa, ko za rodovniškega plačuješ le 20% od določenega zneskaa, če pa ga še šolaš, tega davka sploh ni in nimajo nobenih pasjih zavetišč ali česa podobnega Vsaj vestni vzreditelji pri nas, bi lahko prispevali k temu, da bi se taka nekontrolirana legla producirala, samo zgleda, da gre zadeva ravno v nasprotno smer, vedno več jih je in se mi zdi, da je vse skupaj boj z mlini na veter.”
In moje razmišljanje…
ad bi še samo poudaril, zakaj obstaja rodovnik. Zato, da se vidi rodovna linija psa in pes ga dobi z vpisom v rodovno knjigo Kinološke zveze Slovenije.
Na raznih oglasnikih tipa Bolha, se oglašuje veliko psov “čistokrvnih brez rodovnika”. Po domače rečeno mešančkov. Ki imajo prednike od bogve kje. Ravno zadnjič, ko sem svojega psa peljal na cepljenje, sva srečala nekega gospoda, ki je pripeljal na pregled svojega bokserčka, podobno starega mojemu, pa z velikimi problemi s srcem in kolki. Ni slučaj, da se pri vzrejnem pregledu mora predložiti dokumente o kolkih in srcu (ponekod pa tudi o hrbtenici). Zakaj? Da se čimveč takšnih dednih okvar izključi…
In dilema ali kupiti “nerodovniškega čistokrvnega” za 300€ (!) ali rodovniškega psa za 800€+ (za kakšnega iz res kvalitetne vzreje pa še več) je odveč, če pomislimo, da samo zato, da vzreditelj zadosti predpisom, mora skrbeti za svojo psico kot je potrebno, opraviti mora vzrejni pregled (tukaj predložiti vsa zdravniška spričevala), plačati skočnino (po možnosti s kakšnim kvalitetnim plemenjakom) in vse takse, pa še kaj… Torej … Tisti, ki pa samo “naštepa” mlade pse in jih prodaja po 200 ali 300€, po sistemu “znebi se ga čimprej”, ob tem pa ne predloži nobenega papirja… Hmmm…
V končni fazi pa je na zgubi kupec, ki zdaja za veterinarske stroške ponavadi veliko več, kot pa če bi kupil rodovniškega psa.
Seveda tukaj niso prišteti še stroški, ki jih imaš s psom, ki je zares kvaliteten npr… Šolanje psa (najcenejše) pride po 200-300€, pa izpit med 50-80€, pa prispevki na rastavah (vsaj 50€ v Sloveniji, da ne govorim o udejstvovanju na kakšnih drugih razstavah svetovnega merila in da dobiš npr. za psa naziv Ch.SLO – šampion Slovenije, pa moraš zmagati na vsaj 4 razstavah od tega eni/dveh (odvisno od tipa šampionata) mednarodnih, da lahko delavni pes (odvisno od pasme) tekmuje, pa mora imeti izpite, ki se razvrščajo v rangu od najosnovnejšega (A,B,C) pa do zahtevnejših (B-Bh, kjer dela izpit tudi vodnik psa) in najzahtevnejših (IPO1, IPO2, IPO3). Pa seveda tu niti nisem omenjal specialnih izpitov, kot na primer za lavinske pse, pse vodnike telesno hendikepiranih (slepih, invalidov) in tako dalje… Zgoraj navedeni stroški so seveda v primeru, da se s psom ukvarjaš SAM, če pa psa daš komu za šolanje (da ti ga on izšola) so pa cca. 3-4x višje!:)
Dostikrat me kdo vpraša, kaj si mislim, če bi on pa kupil tega pa tega psa, ki je brez rodovnika, ampak “čudovitih vrhunskih staršev” in čistokrven. Takrat ga samo vprašam.. Zakaj pa nima rodovnika? Če so starši res tako čudoviti, zakaj pa pes nima vseh papirjev? Nekje tu nekaj nekdo skriva…
Po tem vsem skupaj… Kdo zasluži več? En “šteper”, ki prodaja mešančke ali nek vzreditelj, ki da od sebe kvalitetnega mladička?
Info… Na vzrejnem pregledu za nemške bokserje, ki je bil pred kratkim v Mariboru so npr. enega psa zavrnili, ker mu je manjkal en zob, psičko pa, ker ima presvetle oči! Je res tako potratno kupiti rodovniškega psa potemtakem? Mogoče se to komu zdi smešno, vendar npr. 3 koleno mladičev od takega psa se lahko skoti brez zob. In razni “šteperji” imajo take mladičke za “kalo”, se pravi nek stranski produkt, ki se ga “uničuje”. Nekdo, ki ima živali rad takih zadev ne počne. Predvsem pa po svojih močeh poskuša poskrbeti, da do tega sploh ne pride!
…. in da se navežem na pitbulle in podobno… Slučajno poznam eno vzrediteljico pitbullov in vem, kakšni so ti psi. Psa se med drugim da tudi zavarovati (za mojega se ravno dogovarjam za zavarovanje), kjer si deležen popustov, če je pes šolan in ima toliko in toliko izpitov. To pomeni, da je pes lažje obvladljv in podobno…
In še debata o ugrizih psov? Kaj mislite, katera pasma je prva po vrsti v ugrizih človeka v Sloveniji? Doberman, pitbull, rottweiler ? NE! ZLATI PRINAŠALEC!
…in da ne bi kdo rekel, da je to zato, ker je zlatih prinašalcev največ…JIH NI. Največ (celo daleč največ) je nemških ovčarjev.
Avstralci prav tako placujejo: vecji je pes, vecji je davek. Ce je zival kastrirana/sterilizirana je davek nizji. Psi in macke morajo biti registrirani pri “local councilu”. Nekaj takega bi se lahko spomnili tudi v Sloveniji…
Stvar z mesanci je malo drugacna, kot z nerodovniskimi “cistokrvnimi”. Mesanca vzames dejansko zato, da psu pomagas, pa ce je iz zavetisca ali pa ker bi drugace koncal v reki (vzames nezeljenega mladica), nerodovniskega, lahko tudi nacrtno parjenega mesanca med dvema vrstama, pa zato, ker hoces psa z nekimi lastnostmi, ki je cenejsi od drugega psa z enakimi lastnostmi, ceprav mogoce dolgorocno bolj zdravega. Pac stvar trzne logike pri nakupi zivega bitja, ubistvu cisto obicajna ob prvem razmisljanju, ceprav zelo napacna, ko se enkrat poglobis.
Na koncu bi pa to tezavo s prodajo nerodovniskih mladicev morali resiti samo pri vzrediteljih s kaksnim zakonom, ki dovoljuje prodajo samo rodovniskih psov in samo oddajo nerodovniskih, s cimer bib takoj resili problem neodgovornih preprodajalcev. Ljudje ne bodo nikoli dovolj pametni, da bi se pozanimali pred nakupom. Odgovornost lastnikov je pa lahko dvorezen mec. Pri poostrovanju tega bi brez lastnikov in v jarku scasoma koncali vsi psi, ki so pac psi, ne pa neki pomehkuzeni krizanci z igrivimi kosmatimi blazinami, ki jim lahko v usta rines prst ali pa kaj drugega, pa se trznile ne bodo. Dovolj je, da lastnik svojega psa obvlada, fizicno z vrvico in z ukazi, ni pa treba, da pes neha biti pes s svojimi nagoni in popusti vsakemu.
NaceM: Zlati prinasalci najbrz pogrizejo najvec ljudi zaradi svoje stevilcnosti. Ampak sem preprican, da ce bi stel kot pasmo tudi mesanci, bi te precej zmagali. Ker najvec pogrizejo pac tisti, ki jih je najvec. Ce primerjas po odstotkih pa dvomim, da so prinasalci v vrhu.
NaceM, odlično spisano! Sama imam kužka iz zavetišča (pitbullčica) in grdi mit o tem kako so ti psi “nevarni” je totalen bullshit. Na slabem glasu so po res grdi krivici! Ko se sprehajam z njo se mi zdijo večja nevarnost tisti mali pizdolizci (majhne pasme), ki bevskajo/renčijo in se zaganjajo v naju. Moja jih zignorira in gremo lepo naprej svojo pot. Veliko ljudi je spremenilo mnenje ko jo srečajo in so navdušeni nad igro svojih pesjanov z mojo kužiko. Moja je sicer imela očitno zelo slabe izkušnje z ljudmi in ima travme iz preteklosti, ampak to je posledica grdega ravnanja z njo! Pasma sama po sebi ni “born to kill”! Vzgoja, vzgoja in še enkrat vzgoja! Dajem ji neskončno veliko ljubezni in spoštovanja, ki si ga zasluži. Ko bi ji vsaj lahko izbrisala grdo zgodovino.. :(
Jaz bi pa samo eno na temo rodovnikov. Vse kul vse prav. Prav je, da ima pes papir, da veš čigav je. Ni pa to garancija, da bo s psom vse v redu. Pri naši hiši imamo prinašalca, ki je že od sedmega leta upokojen reševalec. Zaradi displazije kolkov. Če bi bili rodovniki za to, kar NaceM piše, da so, ne bi bilo toliko psov s to okvaro. Denar je pač sveta vladar. Spomladi smo kupili čistokrvno psičko, brez papirjev, s poznanimi starši. Ker ne verjamemo v našo kinološko zvezo.
Izkušnjo imam tudi z mešanko. Čudovita kužica, pa vendar smo imeli težave z njo. Zdravstvene, značajske…
Ko se odločiš za psa, je dobro razmisliti o tem kaj boš s psom počel, koliko časa mu boš dnevno namenil. In potem izbereš pasmo, ki ustreza potrebam (pri mešančkih žal nikoli ne veš kakšna karakterna kombinacija bo).
…In še moje čisto praktične izkušnje z rodovnikom? Imam v lasti pritlikavega pinča, starega 18 (!!!!) let in edini problem, ki ga sedaj ima je inkontinenca, je pa naučen, da gre lulat doma v kopalnico na kanal.
Imam pa v lasti tudi nemškega bokserja, ki je (moram potrkat) tudi zdrav. (Smo pa prej imeli 3 mešančke med bernardincem, nemškim ovčarjem, rotijem itd.. Pa hvalabogu so vsi dočakali nad 30 let.)
Kar se pa naše kinološke zveze tiče, pa priporočam, da se gre pogledat, kako se rodovniki “za nazaj” porihtajo v kakšni Srbiji ali Bosni (včasih pa tudi Italiji). Kar se pa displazije tiče (pa ne samo displazije, še kakšne spondiloze in podobnega) je potrebno vedeti, kdaj dobi pes vzrejno dovoljenje, kdaj dobi samo za eno leglo in podobno…
Kar se tiče mešančkov in “čistokrvnih brez rodovnika”. Za mene spadajo obojni v isto skupino. Z dokumenti se ne da dokazati njihovega porekla. Je pa res, da s temi “čistokrvnimi brez rodovnika” razni šteperji na veliko služijo in tak zaslužek bi morali prepovedati, ker razen z ljubeznijo do denarja nima čisto nič skupnega z ničemer drugim. Ker pa to še zaenkrat ni prepovedano, lahko navaden človek se ogne tega tako, da od šteperja pač ne kupi.
Ja res je, rodovnik ni nobeno zagotovilo, da bo s psom vse v redu. Lahko vseeno zboli, je pa res, da veš tako več o preteklosti psa, kot pa če rodovnika nima. In ko kupiš/dobiš mešančka, tudi ne veš kaj te čaka, sploh, če ne veš kdo sta starša.
Se pa popolnoma strinjam z vsemi in podpiram to, da bi tudi v Sloveniji pogoje malo zaostrili. Danes ima lahko psa praktično vsak. Ni treba, da bi bili dovoljeni v SLO npr. samo psi z rodovniki, lahko pa bi uvedli kakšne ukrepe, s katerimi bi takšne ljudi kot so Matoša malo udarili po žepu in še čem drugem. Poleg tega, bi pa pse imeli samo tisti, ki bi prej dobro premislili, če si ga želijo in ki imajo za to denar, ker pes normalno tudi nekaj stane.
@Vid: se strinjam, da bi bilo dobro, da bi npr. se rodovniški prodajali, nerodovniški pa oddajali. Samo to bi bilo težko oz. nemogoče nadzorovati, ker je psov in lastnikov, ki počnejo razno razne svinjarije pač preveč. Samo potem bi spet imel psa lahko kar vsak, kar pa spet ni dobro. Skratka, nikoli ni prav.
Kar se pa tiče kateri pes največkrat koga ugrizne. To je do neke mere seveda odvisno od karakteristike psa, nekateri imajo to bolj v sebi kot drugi. Je pa dosti odvisno tudi od vzgoje. Je pa zanimivo, kako pes zaznava določene ljudi. Kot vsi vemo, psi nekako ne marajo poštarjev. No mi imamo tri različne poštarje. Na dva, naš pes ne laja nikoli, na enega pa laja ves čas, pa se vedno gledajo samo na par metrov. Se je že zgodilo, da je k naši hiši prišel kdo, ki ga naš ni poznal, pa se je skril v kočo. Je prišel drugič spet nekdo, ki ga tudi ni poznal, pa je lajal nad njim. Tako da nikoli ne veš kako bo pes v določeni situaciji odreagiral.
Bravo, NaceM! Z zadnjim komentarjem si zadel point “rodovniski/cistokrvni brez rodovnika=mesanci”! Se popolnoma strinjam s tabo.
In rajsi ne bi komentirala SKZ!
še dober, da kdaj napišeše tut kaj na temo živali…iz tega bloga sn namreč dobla idejo za članek..
še kak podobn blog oziroma karkoli o živalih…se priporočam:) pa sej te bom prej vprašala za avtorske pravice:)
Ja kopirat nč ne, da te slučajno ne tožim :D bo pa še ziher kej na to temo, sj veš da mam tud js rada živalce :)
Jaz mam pa kuščarja… Pa sm ga kupu od preprodajalca, ampak je vse o.k. :)
No super, da je vse uredu. Sej nekatere živali so čist ok, dost ljudi ma pa vlke probleme.