Ne morem mimo tega, da ne bi o tej temi tudi sama zapisala par besed. Pa čeprav o tem obstaja že veliko strani, videov in slik. Morda pa o tem kdo od vas še ne ve nič. Tudi komentarji na enem izmed drugih blogov so me spet spomnili na to, kakšne svinjarije se dogajajo po svetu. Preprodaja živali je razširjena po vsem svetu. Le kako ne bi bila, ko se pa s tem da mastno zaslužiti. Vedno se najdejo ljudje brez srca in duše, ki uboge živali preprodajajo in vedno se najdejo tudi tisti naivneži, ki jih kupijo. Ja ljudje smo pač taki, da zagrabimo vse kar je ceneje, ne pozanimamo pa se, kaj dejansko kupujemo, kar pa bi sigurno morali storiti, če kupujemo žival. Tole je prispevek, ki govori o preprodaji psov v Sloveniji. Res da je prispevek star že več kot eno leto, ampak razmere so tam še vedno iste. Ta ‘gospod’ (beri: vse kaj drugega kot človek) ima v Celju še danes odprto trgovino, kjer lahko kupite praktično vse. Pse, ptice, plezalce, glodalce … kar vam srce poželi, tudi po naročilu. Ne bom rekla nič drugega kot žalostno in grozno. Lastniku pa želim vse slabo. Da delaš samo zaradi denarja takšne stvari, moraš biti bolan.

Puppy mill je izraz za farme po svetu, kjer se vzrejajo psi … kot po tekočem traku, v nemogočih razmerah, v premajhnih kletkah … takšni psi so ponavadi bolni, kot mladički sicer izgledajo super, a se s časom zadeve samo poslabšujejo. Takšni psi tudi nimajo rodovnika, torej njihove zgodovine (prednike) ne poznate, kar pa seveda povečuje možnost, da je psiček bolan. A ljudi premami to, da ti preprodajalci pse prodajajo ceneje, pa čeprav brez rodovnika. Pa tudi rodovnik ni zagotovilo, obstajajo tudi ponaredki. Tule si lahko ogledate prispevek o puppy mills. Priznam, nisem pogledala celega, ker preprosto nisem zmožna. Že tisto kar sem pogledala, mi je pokazalo dosti jasno sliko o tem, v kakšnih razmerah kužki živijo. Sem pa o tem dosti že prebrala, besede ne bolijo tako zelo kot slika. Če si želi še kdo prebrati, lahko to stori npr. tule ali tule, teh strani pa je še ogromno. Tudi na Facebooku obstaja kar nekaj strani, katerim se lahko pridružite.

Pes je človekov najboljši prijatelj. Če mu daš tisto kar potrebuje in se z njim ukvarjaš ter ga vzgajaš, ti bo to povrnil. Ne bom razlagala kaj vse ti lahko pes nudi. Tisti, ki ga imate, to sami dobro veste, tisti, ki ga nimate, pa si ga želite imeti, se o tem pozanimajte, tisti, ki pa ga nočete imeti, pa vas to tako ne zanima. Jaz ga imam. Mešanec med nemškim ovčarjem in bernskim planšarjem. Ime mu je Tobi. Je najboljši pes na svetu. Vsaj zame. Da ne bo kdo rekel, da pišem o stvareh, ki jih ne poznam.

Drugače pa polagam na srce vsem – pes ni igrača. Res je, da se lahko z njim igrate, a poleg tega zahteva še veliko več. Ogromno časa, volje in ljubezni. Verjemite, da pes še kako dobro ve, kdo ga ima rad in kdo ne. Če nimate veliko časa, pa si vseeno želite pasje družbe, lahko greste v zavetišče, si izberete psa, ki vam je všeč in ga odpeljete na sprehod. In pes rabi svobodo. Ne more živeti ves čas v kletki ali priklenjen na verigo. Rabi tek, rabi igro, rabi pozornost.

Tema o psih je tako široka, da bi lahko o njej pisala dneve in dneve. Veliko je lepih, srečnih zgodb, še več pa tistih groznih. Sploh si ne znamo predstavljati koliko je psov na svetu, ki živijo v nemogočih razmerah, koliko je tistih, ki jih ljudje zavržejo, ker so se jih naveličali. Kaj sem hotela s to objavo doseči ne vem, ker se še predobro zavedam tega, da je to situacijo nemogoče spremeniti. Verjetno vas je o teh problemih večina že slišala, če pa še kdo ni, pa toliko bolje. Veste sedaj.