Dobrine, stvari, odnosi, ljudje. V življenju nam je marsikaj popolnoma samoumevno.

Voda je naša najdragocenejša dobrina. Brez vode ni življenja, ni tebe, ni mene, ni nas. Pa saj je povsod, kamorkoli se obrneš, ko odpreš pipo, ko hodiš mimo rek, morij, oceanov, slapov. Na trgovinskih policah. Je, a kako dolgo še?

Vsako leto, 22. marca, praznujemo dan vode. Dan, ko se malo bolj spomnimo na zaklad, ki bi ga morali čuvati ves čas. Ne bom se razpisala o tem, koliko vode je še na zemlji, ker si številk verjetno ne boste zapomnili, važno pa je, da si zapomnite, da je vode pre.ma.lo. Če ne bi bili ljudje leni, bi lahko bili vsaj brezskrbni.

Za vsako spremembo so dovolj že mali koraki:

– zaprite vodo, ko si ščetkate zobe,

– tuširajte se, namesto kopajte,

– avto perite v avtopralnici, ne doma,

– ‘ostanke vode’ v kozarcih, steklenicah … ne zlivajte proč, ampak z njimi zalijte rože,

– če pipa pušča, jo popravite, ali pa pod njo nastavite posodo

…

Niti domišljija ni potrebna, da vse to in še več počnemo brez manjšega napora. Letošnja zima je bila dolga in prekleli smo jo, a nam je prinesla tudi veliko vode, a vseeno to ne pomeni, da lahko spet brezskrbno zalivamo naše marjetice in se brezskrbno kopamo v na kredit kupljenih bazenih. Tudi, če bomo mi še lahko dokaj brez skrbi polnili kozarce, jih naši zanamci ne bodo mogli.

p.s. Zanimivo je pogledati tudi v preteklost. Rimljani so bili super gradbinci, tudi (predvsem) veseljaki, a z še danes spoštljivimi dosežki so 2000 let nazaj zgradili rimsko Emono, prebivalcem pa omogočili prve vodovode in kanalizacijo. Ja, brez heca. Obvladali so. In bili tudi bolj sproščeni, sploh, ker niso vedeli, kako bomo ljudje 2000 let kasneje naše zaklade brez premisleka spuščali po odtočnih ceveh.

Poglejte si, kako fino so se imeli v RIMSKI EMONI in kaj so zgradili.