Fobije so v glavi

Ja danes je petek trinajsti. Verjetno vas je veliko, ki ste že zjutraj bolj previdno vstali, da se vam kaj ne zgodi. Čeprav velja ta dan za nesrečnega, meni ne deluje čisto nič posebno. Dan kot dan. In zakaj bi sploh dan kot tak prinašal nesrečo, samo zato, ker je ravno 13. in je hkrati še petek? Vem, da obstajajo v različnih kulturah verovanja, pa ne samo v nesrečno trinajstico, ampak tudi v druge številke in še marsikaj drugega. Jaz pa v to že od nekdaj ne verjamem .. ne prestrašijo me črne mačke, ki mi prečkajo pot, ne moti me, če je dežnik odprt v zaprtem prostoru, nisem celo leto zamorjena, ker nisem imela v žepu denarja, ko sem prvič slišala peti kukavico v tistem letu itd. Vse je v glavi. Ok, priznam, da sem v srednji šoli pisala celotno maturo z istim kulijem in to zato, ker sem s tistim kulijem pisala nek test pet, pa čeprav je bilo to skoraj da nemogoče. Res je, da sem maturo opravila relativno dobro, ampak ne zaradi kulija, ampak zaradi sebe. Kuli je bil le neka moralna podpora :)

Glavno je, da v nekaj verjamemo. Nekateri verjamejo v sebe in ne potrebujejo raznih čirul čarol, nekateri pa potrebujejo razne kamne in prstane ter mogoče še pomoč kake vedeževalke. Če se nam na petek trinajstega ravno po naključju zgodi nekaj slabega bo to super izgovor, ker ne bo treba kriviti samega sebe, ampak bomo lahko okrivili ta dan. To pa je nekaj, zaradi česar se marsikomu odvali kamen od srca – ‘samo da nisem jaz nič kriv/a!’