Jaz verujem v …

Se mi zdi, da vsi verujemo v nekaj ali nekoga drugega. Do razlik prihaja že zaradi tega, ker si vsak razlaga nekaj po svoje, vsi pa vemo, da trdnih dokazov o obstoju in resničnem življenju bogov ni.

Bila sem vzgojena v krščanskem duhu in imam tudi vse zakramente (no poroka mi še manjka), ampak danes je pri meni stvar taka, da verjamem, da nekaj je nad nami, ne verjamem pa, da je se je vse dogajalo tako kot piše v Svetem pismu. Poleg tega pa mislim, da Cerkev poneumlja in večina naših duhovnikov res ni primerna za vzgled in učenje o takšnih ali drugačnih naukih, ker oni sami po njih dostikrat ne živijo, sicer si pa niso čisto sami krivi, saj so samo ljudje.

Na živce mi gre, če mi hoče nekdo vsiliti svoje mišljenje. Zato sem včeraj skoraj ponorela, ko so se poleg mene na vlaku vsedli predstavniki cerkve Jezusa Kristusa, mormoni. Da ne bo pomote, punca, ki se je pogovarjala z mano je bila zelo simpatična in drugače prijetna sogovornica, a kaj ko ne bi na vsak način želela predstaviti to svojo vero in rinila v mene z vprašanji, za katere sem ji jasno in glasno povedala, da me ne zanimajo. Lepo, če ona živi tako kot živi in s tem pomaga drugim, a vsiljevanje takega mišljenja nekomu drugemu, ki ga to ne zanima, ni primerno. Pa čeprav so s tem prepričali verjetno že nešteto ljudi. Gre za denar, ki ga potencialni verniki nosijo potem v cerkev oz. kamorkoli že? Ne, kje pa, kateri cerkvi se je pa še šlo za denar ;).

Kot sem že tudi nekje zapisala, glavno je, da verjameš oz. veruješ v nekaj. V časih v katerih smo, se mi zdi najbolj pametno, da veruješ predvsem vase. Tako pač je, če nimaš volje, da bi si pomagal sam, ti ne bo nihče drug mogel pomagati. Če komu pomaga Jezus, naj bo tako, če komu pomagajo spodnjice za srečo, pa tudi prav. Vse je v glavi.

Do poroke na roke?

Danes se baje vse več ljudi odloči, da bodo s spolnostjo počakali do poroke. Razlogov za to je verjetno ogromno, eden izmed njih je sigurno verski. Bog pač ne odobrava seksa pred poroko. Nekje sem prebrala, da bog ni ustvaril seksa zaradi užitka, ampak izključno zaradi reprodukcije in da ni prepovedal seksa pred poroko zato, da mi ne bi uživali, ampak samo zato, da bi nas obvaroval pred neželeno nosečnostjo in boleznimi. Drugi razlog je lahko tudi v tem, da želi nekdo počakati zato, da bo njegov cvet utrgal tisti partner s katerim boš do konca življenja. Kakorkoli, noben razlog ni dovolj dober, da bi me prepričal v to, da je vredno in dobro čakati do poroke. Zakaj? Ker je seks fajn, ker je nekaj normalnega in ker brez seksa zveza na dolgi rok ne funkcionira. Zveza brez seksa je mučenje, obsojena na propad, ker marsikdo ni zmožen zdržati tega pritiska in ker to zahteva popolno predanost, ljubezen in potrpežljivost obeh partnerjev. Zanima me tudi, če tisti, ki čakajo do poroke, v tem dejansko uživajo? A si rečejo, jaz sem pa vesel/a, ker ne seksam s svojim partnerjem, ker se samo pogovarjava in se spoznavava? Kako pa lahko sploh partnerja dobro spoznaš, če z njim ne seksaš? Če ne veš kaj mu paše? Ali mu poveš? Mu razlagaš iz dneva v dan, kako ti paše, pa kje ti paše in kje te bo moral prijet, da ti bo fajn in kje boš ti njega, da mu bo zavrela kri v žilah? Ne predstavljam si. No in vse to velikokrat pripelje do tega, da se takšni pari potem ločijo, ker ugotovijo, da preprosto to ni to in seks ne štima. Na živce mi grejo ljudje, ki smatrajo seks kot nekaj slabega, kot nekaj, kar je pač treba početi, zato ker je tako prav in ker to počnejo vsi. In tisti, ki čakajo do poroke, po mojem mnenju tako mislijo, če ne bi to počeli že prej in ne bi mučili samega sebe, ker v takem početju sigurno ne moreš uživati. Zakaj nekdo sploh seks smatra kot nekaj slabega? Kot nekaj kar se ne sme početi, če nisi poročen? Zaradi seksa smo danes tukaj tudi mi vsi, pa sigurno ga ni človeka na svetu, ki je rekel svojemu partnerju: ‘dejva seksat samo za to, da narediva otroka.’ Pa tisti razlog, da je vredno počakati na partnerja, ki je pravi, ki te ima resnično rad in s katerim boš do konca življenja. Da počakaš na nekoga, ki te ima resnično rad, to je popolnoma prav, da pa čakaš na nekoga, ki je pravi? Slaba ideja. Kako pa veš, da je? Ne moreš vedeti, da boš z nekom do konca življenja. Še najbolj zaljubljeni in sanjski pari so se razšli, ker so spoznali nekoga drugega. In koliko ljudi, je bilo najbolj srečnih, ko so zamenjali partnerja, ker so ugotovili, da seks s tistim prejšnjim sploh ni bil dober, čeprav so mislili da je. Res pa je, da je odvisno kako daleč gre par, ki se odloči za vzdržnost. Se niti ne dotikata, se slečeta drug pred drugim, se ne, si povesta kaj jima paše ali pa morda sta tako ekstremen primer, da niti sama ne vesta kaj jima paše? Skratka, seks je nekaj normalnega, je popolnoma zdrava zadeva, tako v duševnem kot telesnem smislu. Seveda, če počneš to premišljeno, z glavo in zdravo pametjo. S kom, kdaj, kje, zakaj in kako, pa je stvar vsakega posameznika. Če pa je komu super, ker bo čakal do poroke, pa tudi prav. Glavno je, da vsak zase ve, kaj mu daje zadovoljstvo.

headache.jpg