Prejšnji vikend smo bili s sodelavci v okviru izobraževalnega vikenda, tudi v adrenalinskem parku (team building). Pisala sem že o tem, da me je strah višine, no in zato adrenalinski park ni ravno ena izmed lokacij na kateri se bi z veseljem znašla. Ampak dobro, nisem razmišljala o tem kam grem, sem se prepustila in si rekla kar bo, pač bo. Najprej smo morali splezati na 8m visok steber, stopiti nanj, se obrniti za 180 stopinj in se vržti dol. Pri tem si seveda varno privezan, z vrvmi pa te držijo tudi ostali v skupini. To sem preživela, prav tako tudi naslednjo nalogo (Orjaška gugalnica), ko te z vrvmi potegnejo na gugalnico na višino 8. metrov in potem se sam odpneš ter se gugaš in gugaš – NORO. Ok, bila sem bleda kot stena, ampak vseeno mi ni bilo tako grozno. Na tisto bi šla še enkrat.  Zataknilo pa se je pri zadnjih nalogah, ko moraš prav tako na 8. metrih hoditi po nekem hlodu, pa čez gume, čez migajoče deske privezane na vrveh, čez žico in se ob tem primeš samo za neke vrvi (glej sliko spodaj, Vir) … tisto je pa grozno, pa čeprav si varno pripet, tako da ta del sem spustila. Čeprav nisem opravila vseh nalog, mi je bilo super in sem vesela, da sem imela priložnost iti v adrenalinski park. Sem si pa še enkrat potrdila, da me je noro strah višine in da takšne stvari niso zame. Saj vem, da je varno in da se ti tam nič ne more zgoditi, ampak vseeno sem se po domače povedano usrala. Ampak kaj čmo, nismo vsi za vse =). Je pa vseeno to ena fajn izkušnja, predvsem pa je bil celotni vikend in druženje z novimi sodelavci super!!