Šport

Kolo ni avto

Zakaj večina kolesarjev, predvsem tistih, ki se resneje ukvarjajo s tem športom misli, da se lahko peljejo povsod tako hitro, kot nekdo z avtomobilom in se vozijo po sredini ceste, pa čeprav slišijo in vidijo, da je za njimi avto? Tako se moraš posledično peljati bolj počasi, prehiteti jih je pa tudi prekleto težko, ker švigajo sem in tja. I don’t get it. Saj razumem, da nimamo v Sloveniji dovolj dobro urejenih kolesarskih poti in da nekje pač morajo trenirati, ampak če se lahko nek tipičen rekreativni kolesar umakne, ko zasliši avto, potem se lahko tudi vsi ostali, ker se ne more peljati tako hitro kot nekdo z avtom. Če bi se lahko, potem ne bi jaz vse kolesarje prehitevala na cesti, pa čeprav se vedno vozim bolj ali manj po omejitvah.

Ženske na Ljubljanskem maratonu tečemo ‘ceneje’

Tule najdete seznam denarnih nagrad, ki so bile predvidene za letošnji Ljubljanski maraton. Res je, da so moški hitrejši od žensk, ampak vseeno, dolžina maratona je enaka za oboje, sposobnosti žensk in moških so splošno znane, tako da ne vidim razloga, zakaj so si ženske zaslužile npr. za najhitrejši čas (če je ta pod 2h in 29min ter za moške pod 2h in 10min) in prvo mesto za kar 6500€ manjšo nagrado?

Adrenalinski park

Prejšnji vikend smo bili s sodelavci v okviru izobraževalnega vikenda, tudi v adrenalinskem parku (team building). Pisala sem že o tem, da me je strah višine, no in zato adrenalinski park ni ravno ena izmed lokacij na kateri se bi z veseljem znašla. Ampak dobro, nisem razmišljala o tem kam grem, sem se prepustila in si rekla kar bo, pač bo. Najprej smo morali splezati na 8m visok steber, stopiti nanj, se obrniti za 180 stopinj in se vržti dol. Pri tem si seveda varno privezan, z vrvmi pa te držijo tudi ostali v skupini. To sem preživela, prav tako tudi naslednjo nalogo (Orjaška gugalnica), ko te z vrvmi potegnejo na gugalnico na višino 8. metrov in potem se sam odpneš ter se gugaš in gugaš – NORO. Ok, bila sem bleda kot stena, ampak vseeno mi ni bilo tako grozno. Na tisto bi šla še enkrat.  Zataknilo pa se je pri zadnjih nalogah, ko moraš prav tako na 8. metrih hoditi po nekem hlodu, pa čez gume, čez migajoče deske privezane na vrveh, čez žico in se ob tem primeš samo za neke vrvi (glej sliko spodaj, Vir) … tisto je pa grozno, pa čeprav si varno pripet, tako da ta del sem spustila. Čeprav nisem opravila vseh nalog, mi je bilo super in sem vesela, da sem imela priložnost iti v adrenalinski park. Sem si pa še enkrat potrdila, da me je noro strah višine in da takšne stvari niso zame. Saj vem, da je varno in da se ti tam nič ne more zgoditi, ampak vseeno sem se po domače povedano usrala. Ampak kaj čmo, nismo vsi za vse =). Je pa vseeno to ena fajn izkušnja, predvsem pa je bil celotni vikend in druženje z novimi sodelavci super!!

Slovenci očitno nismo preveč ponosni na naše paraolimpijce

V soboto 6.9. so začele paraolimpijske igre v Pekingu. In danes smo tam Slovenci dobili prvo medaljo. Osvojil jo je strelec Franc Pinter, ki je z zračno puško na deset metrov v kategoriji SH1 osvojil bronasto kolajno. To je zanj že četrta olimpijska kolajna, prejšnje tri so bile vse srebrne. Danes, ko sem poslušala poročila, so seveda omenili, da smo osvojili prvo kolajno, ampak temu ni bila posvečena posebna pozornost in to se mi ne zdi prav. Tudi ti športniki morajo trdo delati, da lahko dosežejo nek uspeh, a jim je pri tem težje, prvič že zaradi njihovega zdravstvenega stanja in drugič zato, ker se te športnike niti približno ne podpira tako kot tiste ‘prave’. Kako se je na vsakem koraku poudarjalo mesec nazaj kdo od naših bo nastopil. Kaj pa sedaj? Ali veste, da na paraolimpijskih igrah npr. nastopa plavalec Dejan Fabčič, ki je že včeraj izboljšal svoj osebni rekord v kategoriji 200m mešano? Nastopajo pa tudi naši igralci namiznega tenisa, atleti, kolesarji, odbojkaši (sedeča odbojka) in igralci golbala. Vseh tekmovalcev skupaj je trideset. Pohvale vsaj za to, da so letos dosegli, da se nagrade za paraolimpijske medalje izenačijo z nagradami za medalje olimpijskih iger. RTV Slovenija ni tja poslala nobenega svojega novinarja. Pri OI smo lahko cel dan presedeli pred TV-jem in spremljali prenose in razno razne oddaje, sedaj pa je RTV namenila celih 25 minut (sodeč po današnjem TV sporedu) oddaji o paraolimpijskih igrah. Meni se enostavno to ne zdi prav. Mediji se drugače vtaknejo v vsako bedarijo, iz muhe naredijo slona, 100x poslikajo Damjana Murka kako paradira po LJ ali pa kako si je Sara iz BB dala povečat joške, čeprav to ne pripomore k ničemer. Za paraolimpijske igre, kjer nastopa 30 Slovencev, v 7 panogah, pa ne morejo nameniti niti ene konkretne oddaje ali prenosa. Sramotno. Seveda pa ne gre mimo tega, da se trič trači in vse celebrity bedarije prodajajo bolj kot pa neka kolajna na paraolimpijskih igrah. ‘Bravo Slovenci. Super smo.’

Fear Slovenia

Tole sem dobila ravnokar na mail: klik. Ja Primož Kozmus je očitno nagnal tudi Američanom strah v kosti ;)

Meni pa je ‘najboljši’ tale del, ki govori o Sloveniji:
‘Through history, they’ve come under the rule of the Roman Empire, the Byzantine Empire, the Republic of Venice, the Duchy of Carantania, the Holy Roman Empire, the Habsburg Monarchy, the Austrian Empire, the State of Slovenes, Croats and Serbs, the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes, Germans and Italians during World War II and the Socialist Federal Republic of Yugoslavia.

You think they can’t handle the hammer throw?’