Pri športu se ne želimo deliti na naše in vaše

Pod XXII. zimske olimpijske igre smo potegnili črto. So najuspešnejše v zgodovini samostojne Slovenije. Čeprav je bila letvica še pred odhodom športnikov v Soči postavljena visoko, si verjetno nihče ni upal na glas napovedati, da bomo dosegli takšne uspehe. Kapo dol. Osem medalj in ogromno zavidljivo visokih mest in praktično ves čas v igrah s stotinkami do odra za zmagovalce.

Krasno je videti, kako nas šport povezuje, a ne? Ne morem si pomagati, ampak enostavno govorim kar v množini. Uspelo nam je. Zasledila sem namreč veliko komentarjev, ki govorijo o tem, da te medalje niso naše, ampak so od Tine, Petra, Vesne, Teje in Žana. Oni trenirajo, oni se odpovedujejo in oni so stali na stopničkah. Seveda. Nihče drug si ne želi polastiti kakršnihkoli zaslug, razen seveda ožje ekipe, brez katere ne bi šlo, družin in tako naprej. Brala sem tudi o tem, da Slovenija nima medalj, imajo jih posamezniki in da smo takšni, da si želimo deliti le dobro – to sicer sploh ni presenetljivo, kajne? A vseeno se sprašujem – a je potreba po tej delitvi? A ni lepo, da končno pri eni stvari rečemo, uspelo nam je, ej, Sloveniji je uspelo? Naši športniki so odlični, super in ponosni smo, da smo Slovenci.

thumbs_up

Res se mi zdi, da nas danes resnično povezuje le še šport. Čudoviti trenutki, ko obstane vse – prekine se pouk, v službah puste slike na ekranih zamenjajo bele strmine, če smo kje na poti imamo prižgane prenose po radiu, iz vsepovsod odmevajo vzkliki in smeh, ter seveda žal tudi kletvice, ko nam ne uspe. Ja, navijali smo za vse – tudi za tiste, ki so bili na nižjih mestih in ki jih žal ne omenjamo toliko. Na, pa spet govorim o nas. Če niste opazili, tudi športniki govorijo o nas. Seveda se vsi zavedamo, da so za uspeh zaslužni le oni in njihove ekipe, procent ali dva pa pripomoremo tudi navijači. Vsak športnik se zahvali navijačem, mi pa se zahvalimo športnikom.

Upam pa, da bo naša država bolj podprla športnike. Glede na vloženo, dosegamo prekleto dobre rezultate in upam tudi, da bo naš predsednik poleg tistih nekaj ur drsanja, naredil še kakšno konkretno potezo, da bodo tudi vse naslednje olimpijske igre tako, če ne še bolj uspešne. Da bomo denar namesto v vreče kradljivcev, vložili tudi v bodoče generacije športnikov in izgradnjo potrebne infrastrukture. Bodo naši športniki sploh še želeli biti del slovenske reprezentance ali jo bodo zamenjali za kakšno drugo? Ja, zelo se delimo na naše in vaše. Smo del športnih uspehov, ne želimo pa biti mnogih podlih poslov, ki se dogajajo v naši državi.

Hvala vam, dragi športniki, za vse uspehe ob katerih smo ponosni, da smo Slovenci. Hvala za vse nasmehe in solze sreče. Hvala, ker vztrajate, čeprav vam ni lahko. In prosim, vsi si jih vzemimo za vzgled. Bodimo ponosni na uspehe drug drugega – pa naj si bo to v športu, izobrazbi ali službi. Trudimo se, da bo vsem bolje, ne le posamezniku. Če bi za vse navijali tako srčno kot za športnike in če bi se vsi trudili, kot se trudijo oni za svoje uspehe, bi tudi nam uspelo.

|Te zanima kdo sem in kaj počnem? Klikni TUKAJ.|

Advertisements

Startup (Weekend Ljubljana)

O startup (zagonskih) podjetjih lahko že kar nekaj časa slišimo veliko uspešnih in tudi neuspešnih zgodb. Kaj sploh je startup podjetje? Lahko bi rekli, da je to podjetje/skupina motiviranih, kreativnih, zagnanih posameznikov, ki razvije nek nov produkt ali storitev, skratka poslovno idejo. V to idejo so pripravljeni vložiti veliko (ali celo vse) in vsekakor se zavedajo dejstva, da delajo v zelo negotovih okoliščinah. Tudi v Sloveniji imamo kar nekaj uspešnih startupov (nekaj si jih lahko ogledate tukaj), torej tistih v dober tim združenih posameznikov, ki so verjeli in uspeli. Izpostaviti pa je treba dejstvo, da je veliko takih, ki jim prvič ni uspelo. A ker vsi vemo, da puška v koruzi nima kaj iskati, so poskusili še drugič, tretjič … in s tem ni nič narobe, prav nasprotno, iz tega se lahko naučimo vsi, da moramo vztrajati, če res verjamemo v naše ideje. Nobena ideja ni slaba, morda jo le želimo realizirati v neprimernih okološčinah. Morda zanjo nimamo dovolj sredstev, a k sreči se tudi na tem področju zadeve odvijajo na bolje in če se dobro pozanimate, je v Sloveniji ogromno ljudi, ki vam lahko pomagajo, prvi klik je lahko vsekakor namenjen strani www.startup.si.

V časih, ko vsi tako radi pojamramo kako ni priložnosti, kako ne gre in kaj vse nas še čaka, lahko kar precej dobro usodo vzamemo v svoje roke. Sploh, če ste še študentje (sedaj mi je kar precej žal, da o tem ne morem več govoriti v prvi osebi).

Prijavi se na Startup vikend

V Ljubljani bo naslednji vikend (22.-24.11) dogajalo. Študentje lahko namreč v enem vikendu uresničite svoje podjetniško idejo, če ideje nimate, pa se lahko priključite kakšni drugi ekipi pri razvijanju ali pa skupaj ugotovite, kaj je tisto, s čimer bi lahko doprinesli k boljšemu in preprostejšemu jutri. Ideje boste razvijali po najsodobnejših metodologijah (»d.school«, »lean startup« in »business model generation«) in se ob tem tudi zabavali. Podjetniški vikend bo sočasno potekal tudi v Mariboru, Kopru, Novi Gorici in Novem mestu.

start_up_weekend_ljubljana

Kaj potrebuješ in kaj dobiš?

V prvi vrsti potrebuješ predvsem kreativnost in zagnanost, podjetniške ambicije, znanje ter željo postati del startup tima. Ekipa izkušenih podjetniških mentorjev bo poskrbela, da boš domov odšel še z več podjetniškega znanja. Spoznal/a boš ogromno ljudi, dobil/a možnost vključitve v nacionalne programe Start:up Geek House in Master of Start:ups ter LUI predinkubacijo. Brez skrbi, imel/a boš tudi streho nad glavo in poln želodec.

Ne čakaj na jutri

No, v tem primeru bo treba počakati na naslednji vikend, a vseeno … kar želim povedati je, da se vsakemu študentu po glavi podi nešteto idej. Razlika med enimi in drugimi je le v tem, da eni jih uresničijo, drugi pa ne. Seveda ni lahko, a kdo je rekel, da bo? Kot sem že ničkolikokrat zapisala, je nekaj najlepšega delati tisto, kar te veseli. Zato … go for it, dokler ne bo prepozno.

Več informacij si preberi na tem naslovu: http://ljubljana.startupweekend.org/ in se prijavi.

Foto: pozdrav košarkarjem

O njih se piše, o njih se govori. Kljub temu, da domov niso prinesli kolajne, so bili včeraj v Ljubljani pričakani kot prvaki in prav je tako. Od sebe so dali maksimum in vseeno dosegli zgodovinski uspeh za slovensko košarko. Ko bi le še sodniki bili bolj na naši strani …

Kakorkoli, tule so fotke iz včerajšnjega sprejema na Slovenski cesti v Ljubljani, kjer je bilo vzdušje enostavno fenomenalno.


Tovarna Rog še živi

Kljub temu, da so kolesa Rog preteklost, pa to ne pomeni, da je s samo proizvodnjo umrla tudi dejavnost v bivši Rogovi tovarni. Priznam, da sama nisem vedela, kaj se s prostori bivše tovarne dogaja, dokler nisem pred nekaj dnevi posnela priloženi fotografiji, ki sta mi dala misliti in me spodbudili, da se o tem malo pozanimam. Kot kaže, se v Rogovi bivši tovarni dogaja – ob sredah se tam odvija npr. Jam session. Najbolje, da si vse dogodke pogledate kar sami.

Leta 2002 je Tovarno Rog kupila MOL, ki si je takrat baje zadala, da bodo vse skupaj oživeli in prenovili, vendar so ti načrti ‘začasno’ splavali po vodi, kar me seveda ne čudi. Letos pa naj bi zopet stekle priprave na obnovo. Postavili naj bi nov kompleks Rog, nekaj objektov prenovili, nekaj pa porušili. V novih in obnovljenih objektih naj bi potekala razna kulturna udejstvovanja, seveda pa ne bo manjkalo stanovanjskih in poslovnih  prostorov in gostinskih obratov, kot da jih res že ni preveč (Vir).

Vsekakor podpiram prenovo bivše tovarne, saj umetniki rabijo svoje prostore in ne samo takšne, kjer so pravzaprav vsako prebito minuto tam izpostavljeni še kakšni nevarnosti, da se jim kaj poruši na glavo. Poleg tega, pa bi prenova prispevala tudi k lepši podobi samega območja, čeprav upam, da ne bodo spet šli v kakšne preveč sodobne stile, ki izničijo podobo starega dela mesta. Bomo videli.

tovarna-rog-1--simona-go.jpg

tovarna-rog--simona-gobe.jpg


Nadvoz Lipa in železarna Štore

V Štorah je bilo včasih zelo težko prečkati železniško progo, ne da bi pri tem obstal pred zaprtimi zapornicami. Zaradi gostega železniškega prometa, ki se vije čez te kraje, so bile zapornice spuščene tudi do 16 ur na dan. Vse do konca prejšnjega leta, ko so končno zgradili dolgo opevani nadvoz Lipa in tako smo se znebili čakanja.

No, nadvoz je torej zgrajen že kar nekaj časa, jaz pa sem si končno vzela čas in vse skupaj malo pofotkala – tako nadvoz, kot del železarne Štore, kar lahko vidimo direktno z nadvoza in kupe železa, ki jih v podjetju Štore Steel uporabljajo za izdelavo jeklenih izdelkov.

store-nadvoz--simona-gob.jpg

store-nadvoz-3--simona-g.jpg

store-nadvoz-2--simona-g.jpg

store-nadvoz-4--simona-g.jpg

store-nadvoz-5--simona-g.jpg

store-nadvoz-6--simona-g.jpg

Gospoda na zadnji sliki sta me vprašala v katerem časopisu bosta. V časopisu res nista, a verjetno tudi moj blog ni kar tako ;)

Petrolova tabla obrnjena na glavo

Čeprav mimo Petrolove bencinske črpalke na Šmartinski cesti 45 v Ljubljani hodim skoraj vsak dan, mi je šele včeraj pogled ušel tudi malo višje, na tablo, ki jo lahko vidite na spodnji sliki

img3094.jpg

Kot lahko vidite, je tabla obrnjena na glavo. Sprva sem pomislila, da so morda v zadnjem času kaj popravljali in spregledali to napako, a sem danes sliko istega bencinskega servisa pogledala še na Petrolovi strani, kjer imajo navedene vse bencinske servise po Sloveniji. Tudi na tisti sliki je tabla obrnjena na glavo, torej je takšna verjetno že kar nekaj časa.

Konec koncev nič drastičnega, glavno, da lahko natankaš bencin. Se pa sprašujem koliko pozornosti potem sploh namenjajo zaposleni na Petrolu tej bencinski črpalki, če tega ne opazijo?

24ur.com linka in linka

V kar nekaj člankih dnevno, lahko na strani 24ur.com zasledimo link do njihovih ostalih spletnih strani, ki jih ne mislim naštevati in jim s tem delati reklamo. Obiskanost 24ur.com si večajo s članki, ki nimajo nekega bistvenega prispevka k osveščenosti slovenske javnosti oz. je teh zelo malo. Na koncu članka podajo link, kjer je enak članek, ki mu dodajo še stavek ali dva, napisan še enkrat. Tako avtomatsko dosti ljudi klikne na link, s tem pa tudi na ostalih spletnih straneh dobijo obiskovalce. Lastnih fotografij skoraj da nimajo, tiste, ki pa jih imajo, uporabijo večkrat v različnih člankih, tudi če fotografija nima kakšne blazne veze s samim člankom, ostale fotografije pa seveda pridobijo z ostalih spletnih strani.

Vem, da se že sama ponavljam in da je na temo te spletne strani napisanega že ogromno, a ne morem se načuditi dejstvu, da je lahko takšna spletna stran v ponos komurkoli, ko pa je večina člankov napisanih tako, da se določena dejstva v različnih stavkih izključujejo, prav tako je dostikrat v video prispevkih – ravno na enega sem naletela včeraj. Da o slovničnih napakah sploh ne govorim. Tudi jaz jih delam, seveda, a se nimam za novinarko, kar pa se žal ima kar nekaj s kratico podpisanih ljudi, ki piše članke na 24ur.com.

Stavek, ki ga imajo napisanega v levem zgornjem delu vstopne strani: ‘Najbolj obiskana spletna stran v Sloveniji’, vsaj zame pomeni bore malo, saj se lahko s takšnih načinom dela marsikdo povzpe med najbolj obiskane. Tudi jaz bi lahko v blogih pisala o seksu, hujšanju in modnih nasvetih ter bi tako imela verjetno kar nekaj sto bralcev dnevno, a bi mi padla kredibilnost. No, vsakemu svoje.