Internet

Ključne besede, ki so vas pripeljale na moj blog (2013)

Ljudje do cilja pridemo po različnih poteh. Elektronske poti so včasih res smešne, zato sem tudi letos na kupu zbrala nekaj iskanj, preko katerih so ljudje prijadrali do mojih blog zapisov. Nekatere lahko povežem z dejanskimi objavimi, spet druge ne, vsekakor se pa vedno znova nasmejim, ko vidim, kaj vse ljudje vpišejo v iskalnike. Upam, da se boste tudi vi ;)

iskalnik

– simona gostečnik / rogavs simona (Počasi zgubljam upanje, priznam. Vsako leto mi ‘zamenjajo’ priimek, ampak vseeno, tako hudo kot leta, ko so prišli do mene preko priimka Murko, ni.)

– vsi so samo ( tebe ni?)

– http://www.mini-doma.si (Kaže na fenomen vpisovanja url naslovov v iskalnik.)

– golota doma (Sicer odgovora na vaša vprašanja in dvome na mojem blogu niste našli, ampak, če smo že ravno pri tem – mislim, da z goloto nasplošno ni nič narobe – no, ravno po Čopovi se ne sprehajati brez oblačil, v zavetju vašega doma, pa je to vsekakor priporočljivo, če se le ob tem počutite sproščeno. Kar pogumno, pa ne pozabite zagrniti zaves, da ne bodo sosedje ljubosumni.)

– sestavni deli vrtnice (Težko mi je pri srcu, ko vidim, da se rastline obravnavajo kot stvar.)

– velikijoški (Noup, na meni jih ni.)

– zakaj vzdržnost do poroke? (Sam res, to se tudi jaz sprašujem.)

– ali lahko delam zastonj (Pa dej, če češ.)

– imate kanto za bio odpadke (Nimam, žal.)

– iti igrice (Hmmmm, hja, ja … woot?)

– kaj če nisi v službi (Si verjetno doma, v gostilni, na dopustu, na morju. Vsekakor pa – če nisi, pa bi moral biti, zna priti do kakšne težavice, kajne?)

– kaj naredimo ko smo lačni (Jaz si grem takrat po navadi namakat noge v čeber.)

– kako osvajati zasedenega moškega (Ti, ti, ti packa.)

– kar simona (Ja, tako, kar Simona mi reč.)

– kolesarske hlače preveč stiskajo (Žena dobro kuha, a?)

– ljubezen v gorah (Aneda je to lepo? Prideš na vrh po vseh mukah, vidiš čudovit razgled, sonce se dviga in v daljavi zagledaš moškega svojih sanj kako si preoblači majico …)

– naga pred starši (Ja bog pomagi no, kdo ti je pa rit brisu?)

– rada bi fukala (Hvala bogu, katera pa ne bi?)

– ribe in peresnica (Ponavadi se jih da v akvarij.)

– sex v ljubljanskih mlekarnah (Upam, da ne v proizvodnji, res.)

– spravljaš me v stisko blog (Sploh ne, ti, moj blog, si samo veselje.)

– trdokuhanajakijihnerabišlupiti (A je preslednica šla? Je pa fajn, če ne rabiš lupit, se strinjam.)

– včasih te zadane (K strela z jasnega, pa k najmanj pričakuješ, a ne?)

– začimba lorbek (Jaz poznam samo Domna, žal.)

– zakaj nekateri ljudje vržejo puško v koruzo (To tudi mene zanima, ker ni popolnoma nobene potrebe po tem. Treba je vztrajat, se potolčit po prsih, dat nasmeh na obraz in v nove zmage. GREMO!)

– ženske sleči hlačke gola (Ja, ko jih slečeš, je gola, razen, če ima ne sebi še vedno modrček?)

In še stare sklede polne smeha:

Ključne besede, ki so vas pripeljale na moj blog (2012)

Ključne besede, ki so vas pripeljale na moj blog (2011)

Ključne besede, ki so vas pripeljale na moj blog (2010)

Ključne besede, ki so vas pripeljale na moj blog (2009)

Kaj je blog, kdo je bloger

Mnogo je blogov na tem svetu. Eni so kot vile z bazenom, drugi spet kot podrtije, skozi katere piha močna burja. Kaj sploh je blog? Po domače in pomoje bi lahko rekli, da je blog spletna stran, na kateri objavljamo svoja razmišljanja o (ne)aktualnih temah. Kakšne bodo te teme, je odvisno od nas samih, naših zanimanj in namena, zakaj blog sploh pišemo. Na začetku je bilo bloganje bolj osebno, v smislu kaj so ljudje jedli in pili, kdo jim je zlomil srce in pri katerem mehaniku so zamenjali gume, skratka, pisali so o svojih osebnih doživetjih. Skozi čas se je bloganje spreminjalo in vmes malo zamrlo – o tem sicer ne morem imeti konkretnega mnenja, ker sem ravno v tem času sama začela s pisanjem in številk ne morem primerjati z ‘zlatim obdobjem’.

Zakaj pisati blog?

BloganjeNajprej je potrebno razlikovati med osebnim in poslovnim blogom. Osebni blog je lahko portfolio – na njem lahko objavljamo svoja dela, opišemo postopke, delimo svoje znanje in razmišljanje ter se v končni fazi delamo pametne, če imamo za to pravo podlago. Po mojem mnenju so blogi namenjeni prav temu, da svetu povemo, kaj si mislimo o temah, ki nas zanimajo, ki nas zbodejo, ki nas razveselijo in spravijo v jok. Pišemo o našem delu, ali pa pod psevdonimom z ostalimi delimo tisto, kar drugače vesta le stara beležka in prežvečen kuli. So blogi kritični? Velikokrat, a prav je tako. Brez kritičnega razmišljanja ne pridemo nikamor.

Blog lahko pišejo tudi podjetja. Blogi namreč zelo pripomorejo k spletni optimizaciji, seveda, če so napisani pravilno, po drugi strani pa lahko zopet preko njih delimo svoja razmišljanja in znanje. Deljenja slednjega se podjetja verjetno najbolj bojijo. Zakaj bi pisali o nečem, kar lahko svojim strankam zaračunamo? Ok, če se bojite deljenja svojega znanja, ki vam lahko kvečjemu samo pripelje nove stranke, lahko pišete o ozadjih svojih projektov. Vsi radi kukamo za zavese in smo navdušeni nad energijo, ki jo izžareva nekdo, ki z veseljem razlaga, kako je ustvaril nekaj novega.

Razlogov je toliko, kot je nas samih, zase pa lahko povem, da sem blog začela pisati iz čistega firbca in zato, ker sem rada pisala. To je bilo pet let nazaj, ko so mi še vejice delale strašanske težave in ko nisem vedela, da imam, kot pravijo, talent za pisanje. Če danes pogledam objave prvih nekaj let, se včasih primem za glavo, a vsaka je pripomogla k temu, da danes pišem bolje. Tudi tip objav se je skozi leta spreminjal. Kakšen mesec nazaj sem preselila blog in takrat razmišljala, da bi izbrisala vse stare, nerelevantne objave. A sem jih pustila, ker je eden izmed glavnih razlogov, da pri bloganju vztrajam, ta, da se izpopolnjujem v raziskovanju in pisanju. Zato želim, da vsi, ki me berete vidite, da so objave danes, veliko boljše kot tiste pet let nazaj in da bodo tiste čez pol leta, veliko boljše, kot so danes. Kakšna vejica pa verjetno še vedno zaide na napačna pota.

Bloganje ni za pusije

Vsak blog ima možnost komentiranja, razen, če to funkcijo onemogočiš. To pa v prvi vrsti privabi mnoge spamarje. Koliko ‘poslovnih ponudb’, prevedenih z Google translateom sem dobila, ker sem pisala o elektronski cigareti. Če bi bile resnične, bi bila verjetno danes že milijonarka. A spam nima nič s pogumom. Negativni komentarji so tisti, ki ti velikokrat povzročijo cmok v grlu. Če pišeš o splošno znanih stvareh, je mnogo manj verjetno, da bodo ljudje komentirali, po eni strani, ker si mnogim nezanimiv, po drugi strani pa zato, ker to nogi že vedo. Povsem druga stvar pa je ta, ko začneš izražati svoje mnenje. Takrat bo veliko tistih, ki bi ti virtualno segli v roko in še več takih, ki bi te brcnili v rit. Predvsem slednji bloge tudi komentirajo. Takrat moraš še naprej in še bolj goreče zagovarjati svoje mnenje ali priznati, da si ga morda pihnil mimo in tudi drugim morda priznati svoj prav. Čeprav, mnenje je mnenje, kajne? Ni prav ali narobe, lahko pa je dobra iztočnica za sočno debato. Dogaja se tudi, da so komentarji daljši kot blog. Zato včasih vzame veliko več časa kot si predvideval, ker na komentarje je po določenem času potrebno odgovoriti, najbolje pa čimprej, ko je vsebina še aktualna.

Pogovorimo se o denarju

Ne, v Sloveniji se žal z bloganjem ne da zaslužiti. Mogoče nekaj evrov na mesec, ki ti izničijo strošek kakšnega kosila in nekaj kav, to je pa vse. Če se ne motim, ni v Sloveniji nikogar, ki bi se lahko z bloganjem preživljal. Drugače je v tujini, kjer veliko blogerjev od pisanja za različne spletne portale tudi živi. Pri nas pa se kot na marsikaterem drugem področju pogovarjamo verjetno samo o uslugah in referencah ter, da ne pozabim, kompenzacijah. Takrat je potrebno tudi zelo prikrito pisati o izdelkih ali storitvah – ok, ni problema, a na to bi pristala le, če bi lahko bila po testiranju le teh popolnoma odkrita, tudi če so zanič. Slednjega pa seveda marsikatero podjetje ne prenese.

Naj bo zabavno

Blog je marsikomu breme. Predstavljam si, da se to še najbolj dogaja v podjetjih, kjer je nekdo blog predlagal, še kdo drug poleg predlagatelja, pa bi ga moral pisati. Vse to verjetno ne bo prineslo dobrega rezultata. Bloganje je zabava, ker lahko pišeš o čemerkoli, poleg tega pa se lahko ogromno naučiš. Pravzaprav se moraš naučiti, drugače pišeš nepreverjene stvari, ki jim mnogi verjamejo, tisti pametnejši od tebe pa te bodo raztrgali. Tudi poslovni blogi bi morali biti zabavni. Koliko zaposlenih je takšnih, ki morajo osem ur dnevno delati po nareku drugih? Verjetno veliko. Blog pa je priložnost, da podajo svoje mnenje in predstavijo svoje poklice s popolnoma druge perspektive. To pogrešam v Sloveniji, kjer imamo na eni strani zelo veliko blogov, predvsem freelancerjev, vse premalo pa je blogov večjih podjetij in korporacij.

Samo mnenje šteje

Po mojem mnenju, le mnenje šteje. To pomeni, da zame blog ni pravi blog, če nekdo objavi le nek link, pesem ali oglas ter ob tem zapiše dva ali tri stavke v smislu ‘našel sem pesem, ki mi je všeč in se odločil, da jo delim z vami’. Povej mi, zakaj ti je všeč, zapiši kakšno zanimivost in s svojo objavo povzroči provokacijo ali naredi nekaj dobrega, drugače pa bodi tiho. Tudi izseki iz člankov, kjer je prispevek avtorja bloga le zadnji stavek, ki se glasi ‘Kaj pa vi mislite o tem?’, blogerski sceni ne koristijo, ker blogi niso novice. Opiši svoje mišljenje, verjetno nisi delil nečesa z nami iz čistega dolgčasa, ali pač?

Upam, da bodo blogi živeli še dolgo časa. Ne glede na to, kaj je vaš razlog, da jih pišete, pišite jih. Sčasoma vas bodo tako ali tako spremljali le tisti, ki ste jim všeč. Pa vseeno pazite kaj pišete in kaj nalagate v svojo spletno zapuščino.

In še odgovor, kdo je bloger? Vsak, ki mi predstavi svoje stališče glede stvari, ki jih že, ali pa ki jih ne poznam in to kontinuirano objavlja na spletu.

Zakaj bi se morali vsi naučiti osnov programiranja

Koga si predstavljate, če vam omenim besedo programer? Marka Zuckerberga? Geeky fanta v polo majčki, ki nepremično sedi za računalnikom? Postavnega fanta v  Adidas hudiju, ki se pozibava ob glasbi v slušalkah? Punco v kratkem krilu, ki z nasmehom na ustnicah piše kodo za kodo?

Morali bi si predstavljati vse opisane zgoraj in še nešteto drugih, vsak je lahko programer. Programerji in širše gledano, inženirji na splošno, so res pretežno moškega spola. V Ameriki jih je napram ženskam kar 80 %. Odgovor, zakaj je temu tako, bi verjetno lahko našli, kot na mnogih drugih področjih našega življenja, le v zaplankanosti človeškega razmišljanja, ki ene ali druge poklice bolj pripisuje ženskam ali moškim. Test, v katerem so preverili sposobnost reševanja preprostih inženirskih nalog, so recimo ženske rešile bolje kot moški, razen v Ameriki, zato bi lahko rekli, da uspešnost v inženirstvu nima prav nobenega opravka s spolom, ampak le s kulturo.

Pustimo zaenkrat razlike med spoloma in pojdimo na začetek.

Zakaj bi se vsak moral naučiti osnov programiranja?

Razlogov, zakaj so se programerji odločili za svoj poklic, je verjetno toliko, kot je njih samih. Lahko pa razloge, zakaj je programersko znanje zelo priporočljivo, najdemo v vsakdanjem življenju, ne glede na to, kaj počnemo. Tehnologija se je zasidrala v vse pore našega bivanja. Brez računalnikov dandanes praktično ne moremo – ne pravim, da ni mogoče, a dejstvo je, da je s tem naše bivanje v tem norem svetu oteženo. Prav tako narašča število pametnih telefonov in aplikacij, ki si jih lahko naložimo nanje. Vse to nam omogoča hitrejše delo, boljšo organizacijo časa (ali manj razpoložljivega časa), lažjo promocijo, hitrejše navezovanje stikov in podobno. In vse, kar vidimo okoli nas, vse programe in aplikacije, so ustvarili programerji. Ustvarili so jih iz nič. A ni nekaj najlepšega, da iz belega ekrana, nastane program, ki ga uporabljava ti in jaz ter še milijoni drugih ljudi? Tudi, če ne boste nikoli ustvarjali programov in igric, lahko v programiranju najdemo mnogo drugih prednosti, ki pridejo vsakomur prav. Programiranje nas prisili v kreativno razmišljanje. Mislite, da programerji niso kreativni? Pa še kako. Čeprav obstaja veliko že napisane kode, se vedno najdejo izzivi, kako nekaj narediti drugače, na novo, boljše. Vedno, verjemite mi, vedno, koda ne dela in že se začne iskanje problema in njegovo reševanje. Zato mnogi zagovarjajo, da bi se morali vsi osnov programiranja učiti v šoli, saj poveča uspešnost tudi na drugih področjih kot so matematika in branje.

prva_koda_simona_gobecPrav je tudi, da razumemo, kako delujejo programi, ki jih uporabljamo. Jaz se že nekaj let pri svojem delu srečujem s programerji, ki zlahka ali stežka iz rokava stresajo vse mogoče kode, ki popolnemu laiku ne pomenijo popolnoma ničesar. Samo neke številke, oklepaji in črke. Mene je od vedno zanimalo, kako za vraga, pride iz vseh, na prvo oko nesmiselnih ukazov, v svet toliko uporabnih programov. Zato sem vzela stvari v svoje roke in pregledala nekaj portalov, kjer se lahko brezplačno naučiš programiranja. Že v dveh urah sem končno ugotovila čiste osnove in se soočila tudi s tem, da je za nedelujočo kodo dovolj že en izpuščen ali napačno zapisan znak.

Ja, tudi to je prednost poznavanja programiranja. Razumevanje ljudi okoli nas. Če delamo s programerji, jih moramo razumeti. Razumeti moramo, kaj pomeni, da popravijo ali pa iz nič ustvarijo nov program. Mogoče si predstavljamo, da jim nekatere stvari vzamejo le nekaj minut, za njih pa to lahko pomeni nekaj ur ali celo dni dela. Mogoče pa lahko s poznavanjem osnov, tudi njih razrešimo nekaterih opravil in jih sprogramiramo kar sami. Vidite tisti naslov višje – ‘Zakaj bi se moral vsak naučiti osnov programiranja’? Želela sem ga označiti kot malo večji naslov, a v urejevalniku tega nisem našla. S poznavanjem osnov programiranja pa vem, da lahko s preprostim ukazom <h3>Tekst</h3> takšen naslov ustvarim sama. Sem bila prepričana, da mi bo uspelo? Ne. Sem pa poskusila in ja, dejansko mi je uspelo.

Prihodnost ne čaka

Glede na razvoj tehnologije ni presenetljivo, da bo služb za programerje vedno več. Že sedaj jih je veliko več, kot pa je samega (dobrega) kadra. Samo poglejte oglase za službo in videli boste, da je ogromno povpraševanja. Dan za dnem. Programiranja se seveda lahko naučimo na fakultetah, z veliko volje, pa seveda tudi sami. Na internetu obstaja ogromno strani, kjer se lahko vsega naučimo brezplačno, zato izgovori, da morate za programersko znanje skozi dolgočasne semestre na faksu in ob tem v zrak zmetati ogromno denarja, niso potrebni. Seveda pa nič ne pride zlahka. Da si dober, je potreben čas. Zato pozivi, da se to lahko naučite čisto sami, tudi niso najboljša izbira, saj je na trgu verjetno veliko takih, ki poznajo osnove, zato lahko še danes, leta 2013, gledamo spletne strani in programe, ki zgledajo, kot da bi jih ustvarili 10 let nazaj, čeprav so bile ustvarjene letos, ker veliko programerjev k svojemu znanju doda še oblikovanje. Zato dodajam, da je zelo pomembna, pravzaprav nujna stvar, tudi spremljanje trendov. Zato, da smo v koraku s časom in da bo splet lep. Se sprašujete, če ste za programiranje prestari? Če znate brati, pisati in šteti, potem niste prestari. Nikoli, tudi, če ste stari 70+.

Ženske, stopimo naprej

Programiranje je torej bolj v moški domeni. Škoda. Jaz menim, da noben poklic na tem svetu ne bi smel izbirati spola ali obratno. K sreči to ugotavlja vse več žensk. Ena od takšnih skupnosti, ki spodbuja ženske k programiranju, se imenuje Rails Girls, ki organizira brezplačne vikend delavnice po celem svetu. Tudi v Sloveniji, kjer so organizirali že delavnice v Ljubljani in Mariboru in odziv je bil fenomenalen. 75 prostih mest v Ljubljani, na delavnico pa se je prijavilo skoraj 600 punc. Čez vikend so se s pomočjo izkušenih mentorjev naučile osnov programiranja in ustvarile svojo prvo spletno aplikacijo. Priporočam tudi Tedx govor Alje Isaković, ene od organizatork Rails Girls Ljubljana.

Želja torej je, a verjamem, da si marsikatera punca ob vpisu na fakulteto premisli, mogoče zaradi zgražanja drugih, češ, da je to bolj področje moških ali pa se ustraši, ker bo redka med fanti. Ampak hej, punce, a ni lepo, da imate toliko moških sošolcev? Verjemite, da niso nedružabni geeki, ampak so fantje, kot vsi ostali. Le še bolj razgledani, sposobni logičnega razmišljanja in kreativni.

Kreativno razmišljanje je edino vodilo

Nikoli se ne smemo zadovoljiti samo s tem kar vidimo. Če bi se spraševali, kako stvari izboljšati, kako jih spremeniti, da bodo pomagale ali zabavale še več ljudi, bi bil svet veliko lepši. Res je, da smo velikokrat ujeti pred ekran in vse bolj zapostavljamo pristni človeški stik ena na ena, a dejstvo je, da je tehnologija postala del nas in da brez nje ne gre. Brez nje niti nočemo.

Bodite kritični in se, vsaj zaradi lastne radovednosti, vedno vprašajte, kako neka stvar deluje. Ne bo vam vzelo veliko časa, morda nekaj ur, ali pa dni, saj ni važno, drugače bi jih zabili za kaj nepomembnega. S tem sebe postavite v novo okolje, ki vam razgiba možgane, s tem pa ste tudi boljši/a sodelavec/ka, prijatelj/ica, partner/ica, ker razumete, kaj ljudje okoli vas počnejo.

24ur.com linka in linka

V kar nekaj člankih dnevno, lahko na strani 24ur.com zasledimo link do njihovih ostalih spletnih strani, ki jih ne mislim naštevati in jim s tem delati reklamo. Obiskanost 24ur.com si večajo s članki, ki nimajo nekega bistvenega prispevka k osveščenosti slovenske javnosti oz. je teh zelo malo. Na koncu članka podajo link, kjer je enak članek, ki mu dodajo še stavek ali dva, napisan še enkrat. Tako avtomatsko dosti ljudi klikne na link, s tem pa tudi na ostalih spletnih straneh dobijo obiskovalce. Lastnih fotografij skoraj da nimajo, tiste, ki pa jih imajo, uporabijo večkrat v različnih člankih, tudi če fotografija nima kakšne blazne veze s samim člankom, ostale fotografije pa seveda pridobijo z ostalih spletnih strani.

Vem, da se že sama ponavljam in da je na temo te spletne strani napisanega že ogromno, a ne morem se načuditi dejstvu, da je lahko takšna spletna stran v ponos komurkoli, ko pa je večina člankov napisanih tako, da se določena dejstva v različnih stavkih izključujejo, prav tako je dostikrat v video prispevkih – ravno na enega sem naletela včeraj. Da o slovničnih napakah sploh ne govorim. Tudi jaz jih delam, seveda, a se nimam za novinarko, kar pa se žal ima kar nekaj s kratico podpisanih ljudi, ki piše članke na 24ur.com.

Stavek, ki ga imajo napisanega v levem zgornjem delu vstopne strani: ‘Najbolj obiskana spletna stran v Sloveniji’, vsaj zame pomeni bore malo, saj se lahko s takšnih načinom dela marsikdo povzpe med najbolj obiskane. Tudi jaz bi lahko v blogih pisala o seksu, hujšanju in modnih nasvetih ter bi tako imela verjetno kar nekaj sto bralcev dnevno, a bi mi padla kredibilnost. No, vsakemu svoje.

Zamenjaš temo bloga in dobiš oglase

Danes me je prijelo, da zamenjam temo bloga. In kaj dobim? Adpartner oglase. Te oglase še predobro poznam in drugače nimam nič proti njim, vem pa tudi, kako deluje vsa stvar in očitno Siolu lepo kapljajo centi v blagajno na račun blogerjev, čeprav bi bilo prav, da gredo ti centi v žep samih blogerjev. Ampak, ker so blogi v okviru Siolove strani, se tako pač ne gremo, kar je gledano s Siolove strani čisto logično, mene pa to prekleto moti. Kaj čmo, imam pač določena načela.

Vprašanje pa je: se da oglase odstranit ali moram it nazaj na staro temo, ki jih celo ne vključuje?

Pridobivanje znanja preko spleta

Poznate spletno stran www.zmaga.com? Če je še ne, mislim, da boste zelo veseli, da vam jo bom predstavila. Zmaga.com je spletna stran, kjer lahko najdete lekcije o programih kot so Excel, Word, Power point, Photoshop, najdete pa tudi nasvete o programskih jezikih, orodjih & pripomočkih itd. Vsaka lekcija je zelo nazorno predstavljena z opisom vseh potrebnih korakov in tudi slikami, tako da se lahko na res lahek način naučite novih trikov.  S pomočjo te spletne strani sem nekaj časa nazaj obnovila svoje znanje v excelu, zadnje dni pa se malo igram s photoshopom v katerem mi sprva, ko sem ga odprla, ni bilo popolnoma nič jasno, a sedaj pa že obvladam nekaj preprostih trikov. Na spletni strani pa lahko sodelujete tudi v forumu, ali pa sami dodate kakšno lekcijo, ki jo skrivate v rokavu.

Vsaj zame, je ta stran ena izmed najbolj uporabnih in se lahko preko nje naučiš ogromno stvari, ki jih je v današnjem času  priporočljivo obvladati, saj s tem prihranimo ogromno časa, sploh če moramo pogosto uporabljati računalniške programe.

Zakaj veljamo blogerji pri nekaterih za nesocialna bitja?

Že ene par ljudi mi je reklo, da si predstavljajo blogerje kot take, ki živijo zabubljeni v virtualnem svetu in je blog eden izmed glavnih kanalov preko katerega komunicirajo z ostalimi in izražajo svoje mišljenje, čustva itd. No, vsekakor se verjetno najde kdo tak, ki mu je blog bolj kot ne edina vez z ostalimi, mogoče zato, ker je tudi njegov tip dela tak, da dela bolj kot ne z računalnikom, ali pa zato, ker je res nesocialen in zaprt vase, mogoče sramežljiv … Pri meni je blog le en prostor kamor zapišem svoje mišljenje, ko mi pade kaj pametnega na pamet, torej svojega prostega časa ne podrejam pisanju bloga, samo zato, da bom kaj objavila v nekem dnevu. Poskušam se držati načela, da rajši ne napišem nič, kot pa kako bedarijo, ki je ne bo nihče prebral. To, mislim, da mi v večini primerov uspe, vedno pa seveda ne, ampak še noben bloger mislim da ni od začetka naprej pisal objav, ki bi bile vse kvalitetne, ker rabiš nekaj časa, da se najdeš, da vidiš kaj je tisto, kar lahko daš ljudem, da te bodo z veseljem brali, seveda pa boš tudi ti ob tem užival. Skratka, da ne zaidem predaleč od teme, mislim, da smo v večini blogerji čisto normalna socialna bitja in ni strahu, da bi se kdo preveč (vsaj v Sloveniji ne) posvečal pisanju bloga, saj pri nas kakšne posebnega zaslužka z blogom pač ne moreš doseči.

Googlizem – vera v Google

Oboževalci spletnega iskalnika Google, so ustanovili cerkev, ki je v Kanadi že uradno priznana. Uradno spletno stran te ‘cerkve’ najdete na naslovu http://www.thechurchofgoogle.org

Privrženci verjamejo, da je Google edini pravi bog, ker vseh ostalih ne moremo znanstveno dokazati, njega pa lahko. Imajo tudi 9 dokazov o obstoju boga Googla.

1. Google je vseveden, saj vsebuje 9,5 milijarde spletnih strani.
2. Google je vsenavzoč, saj je dosegljiv v vsakem trenutku.
3. Google odgovarja na molitve, saj ko pritisnemo gumb “išči”, odgovori v 0,24 sekunde.
4. Google je nesmrten, saj se algoritmi, na katerih je utemljen, nahajajo na vseh strežnikih.
5. Google je neskončen, saj se svetovni splet lahko širi v neskončnost.
6. Google ničesar ne pozabi.
7. Google nikoli ne škodi.
8. Beseda Google je pogosteje iskana od besed Bog, Jezus, Alah, Buda, krščanstvo, islam, budizem in judaizem skupaj.
9. Google dokazano obstaja, kar ne moremo trditi za nobeno drugo božanstvo na svetu.

(vir)

Tule pa si lahko preberete tudi en kup prav zelo smešnih ‘molitev’ namenjenih Googlu. Ta cerkev ima tudi svoj praznik, to je 14. september, takrat je bila namreč stran Google postavljena.

Vse kar lahko rečem je, da ne morem verjeti, kaj vse se ljudje ne spomnijo. Res je, da je Google za svetovni prostor ena zelo fajn zadeva, tako kot za slovenski prostor Najdi.si in brez iskalnikov si pravzaprav ne moremo predstavljati našega srfanja po internetu, ampak vseeno mislim, da tile privrženci malo pretiravajo. Seveda pa se po eni strani sploh ne čudim, ker se lahko kaj takega spomnijo samo ‘brihtni’ Američani.

Fenomen po imenu Damjan Murko

Kdo ga ne pozna .. našega slavčka. Mislim, da se ne bom veliko zmotila, če rečem, da večina Slovenije govori o njem. A najbolj smešno pri vsem tem je, da ga večina ljudi kritizira in o njem govori zasmehovalno, a še vseeno te iste osebe ves čas spremljajo kaj Murko počne, gledajo njegovo Akademijo za zvezdnike in mu ves čas pišejo komentarje v smislu ‘Murko ti si kreten, kdo pa tebe sploh gleda’, poleg tega pa je bil v letu 2008 največkrat iskani moški na iskalniku Najdi.si. Še danes mi ni jasno kaj je s tem Murkotom. Dejansko se mu cela Slovenija smeji, a to njega nič ne moti. Tudi meni je nadvse smešen in trapast, ne poznam ene njegove pesmi, ampak vseeno, če kdaj zasledim kaj o njem, preberem. Pa ne da bi mi bil všeč, ampak zabaven mi je njegov pristop. In očitno je ugotovil, da on ne bo nikakor drugače v Sloveniji dobil ‘oboževalcev’, kot da se dela norca sam iz sebe in da ljudem točno tisto kar hočejo, čeprav vsi govorimo kako je ta Murko beden, a še vseeno vsi spremljamo kaj počne. Ni nikakor butast, ljudem da to, kar želijo, o njem se piše, govori, to pa je vse kar očitno hoče. Resnično pa me zanima, koliko ima dejansko pevskih nastopov in koliko ljudi ga pride poslušat – dejansko poslušat njegove pesmi in se ne posmehovati. Mi je pa po eni strani žalostno, da vsi slovenski mediji usmerjajo energijo vanj, čeprav Sloveniji mislim da ne daje nič kaj kvalitetnega, namesto da bi se usmerili v kakšne druge izvajalce, ki pa se dejansko trudijo in ustvarjajo glasbo. On pa je kao glasbenik, čeprav se o njegovi glasbi sploh ne govori .. govori pa se o njegovi poroki, spolni usmerjenosti (ali kar o njegovem spolu in spolu njegove žene), njegovi akademiji .. skratka, fenomen, ki meni ni jasen, ampak, če ljudi zabava, je že tako prav. In kakorkoli je Murko smešen, lahko vseeno rečem ‘svaka mu čast’, ker očitno ve kaj dela in kaj mora dati medijem, da vedno znova skočijo nanj kot pes na kost.

Tudi Najdi.si ima svoj resničnostni šov

Večino ljudi zanima kaj počnejo drugi. Niso kar brez razloga oddaje kot so Big brother, Kmetija, Bar itd., najbolj gledane oddaje v Sloveniji. In verjetno veliko ljudi zanima tudi, kaj drugi iščejo po spletu. Če odprete klasični Najdi.si in v rubriki Najdi.si priporoča kliknete na ‘Kaj pravkar iščejo drugi’, se vam bodo pod iskalno vrstico prikazale ključne besede, ki jih trenutno obiskovalci vpisujejo v iskalnik. Prav tako pa lahko trenutno iskane besede vidite na desnem delu vstopne strani – nahajajo se pod rubriko Vreme Slovenija.

Tako da če vas zanima kaj Slovenci iščemo po spletu, hitro na Najdi.si :)