2015 je leto obletnic mojih priljubljenih skupin. Najprej Big Foot Mama v Stožicah, prejšnji teden Mi2 v Hali Tivoli in včeraj Siddharta v okviru Kurzschlussa na Gospodarskem razstavišču. Vsi trije koncerti razprodani, eni sicer veliko prej kot drugi.

Big Footi so šli na veliko, Mi2 niso želeli siliti v Stožice (in hvala jim za to), Siddharta pa je bog ve zakaj izbrala najslabšo možno opcijo. Na Kurzschlussu sem bila sicer prvič, zato težko primerjam s prejšnjimi izvedbami, redni obiskovalci boste pa lahko podali kakšno dobro mnenje, sploh glede na to, da se je letos zamenjala tudi lokacija. Drenjamo se lahko v “prečudoviti” sejemski Stekleni dvorani na Gospodarskem razstavišču.

Steklena dvorana je bila včeraj tako nabito polna, da nisi mogel normalno stati (na polovici dvorane, ne pod odrom), kaj šele, da bi normalno zamigal z boki. Bolj nazaj, kot si šel, bolje je bilo, logično, a s tem je padala kvaliteta – zvoka, slike (o tem, da bi videli direktno na oder, smo lahko samo sanjali, ker je dvorana dolga kot kača, pred odrom pa stojita dva ogromna stebra, na vsakem pa visi zaslon, na katerem smo 90 % časa lahko gledali le Tomija). Pri enem izmed šankov je bojda nekaj čez 22.00 (koncert se je s predskupino začel ob 21.00) zmanjkalo piva. Tudi garderoba je bila premajhna za vse željne odložitve svojih bund.

Saj ne rečem – ni mi ravno žal, da sem bila tam, ker tri ure Siddhartinih komadov z veseljem prebavim, a glede na prikazano ne bi bilo velike razlike, če bi se naša družba zbrala sredi dnevne sobe, si odprla Tomijevo sliko na računalniku in si zavrtela nekaj njihovih komadov. Seveda vsaj žejni ne bi bili.

Dragi organizatorji, ki skrbite le za to, da kolikor lahko napolnite popolnoma neprimerno dvorano za koncerte, ozrite se za drugimi organizatorji, ki malo bolj vedo, kaj delajo. Ki jim ni mar le za to, da zaslužijo čim več. Primer: na koncertu Mi2-jev prejšnji teden, je bilo v parterju super oh in sploh manevrskega prostora za dober žur – brez težav si lahko držal pijačo v roki in tudi skakal brez da bi moral skočiti točno na isto mesto, da ne pohodiš soseda levo ali desno. BIlo je prijetno. Preračunajte, koliko pijače potrebujete, ker to, da eno uro po začetku koncerta zmanjka piva na katerem koli šanku je nedopustno. Pa piva ne pijem, samo povem vam, da drugi ga in niso veseli, če so žejni. Bi pa šli do drugega šanka? Ja, pa bi mogoče ravno čez kakšno uro prišli nazaj čez vso tisto gnečo.

Glede na to, da rada hodim na koncerte in da sem jih obiskala že kar nekaj – tudi precej razprodanih,  je bil tole daleč najslabši koncert na katerem sem bila. Pa z vsem spoštovanjam do Siddharte, a resnično ne razumem, zakaj so za svojo obletnico izbrali ravno Kurzschluss. Fantje, ni vam treba riniti v Stožice, če tega ne želite, ni vam treba ponovno napolniti bežigrajskega stadiona, čeprav si tega želimo mi, ampak kaj več od takšne organizacije včeraj, pa mislim, da si zaslužite vi in tudi tisti, ki vas radi poslušamo. Brez nas ni vas, kajne? Še dobro, da je bila karta dokaj poceni, čeprav bi veliko raje dala malo več, če bi to pomenilo, da bo vse skupaj bolj na nivoju.

Pismo, sem vedela, da bi morala na Plestenjaka včeraj.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s