V življenju imaš vedno izbiro. Ok, mogoče prvih nekaj let ne. Oblači te mama, v vrtec te vozi oče, po vrhu vsega sta ona dva določila, v kateri vrtec boš šel. Ampak to ni bistvo. Vedno se lahko odločiš, kaj boš. Verjetno je in bo težko. Če si malo poseben, te skozi osnovno in srednjo šolo spremlja veliko grenkih dni. A ko to prerasteš, ugotoviš, da si dejansko res nekaj posebnega … ampak čisto v pozitivnem smislu. Tako poseben, da se nekaj let kasneje vsi zgledujejo po tebi.

Kaj bi dala in kaj bi dal marsikdo izmed vas, da bi te misli nosil v sebi že od malega. Tako pa se vedno sekiraš, kaj si o tebi mislijo drugi in marsikdo podleže. Poznam nekoga, ki vem, da je dobesedno ujet v svojem življenju. Počne stvari, ki iz njega izpijejo vso energijo in ni veliko minut v dnevu ali celo tednov, ko bi njegov obraz krasil nasmeh. Ampak tako žal je. Sam nima ne volje, ne znanja, da bi se lahko podal v svet in ugotovil, kaj želi zares početi. Tudi okoli njega so ljudje, ki ne vidijo dlje kot do konca domačega dvorišča. Ostali, ki počnemo nekaj drugega, pa prihajamo z drugega planeta.

Povej mi, kaj oziroma kdo te lahko v življenju ustavi? (Žal) samo ti. Vsi imamo približno iste izgovore:

• nimam denarja,
• če sem to študiral(a) 7 let, bom pa ja to še delal(a),
• kaj bodo pa starši rekli,
• nimam časa,
• ne upam si,
• sedaj še ni pravi čas …

In lahko bi nadaljevala še do jutra, ampak se moram naspati. Resnica pa je naslednja:

• Denar je pomemben, ni pa najpomembnejši in če delaš to, kar te zares veseli ter si vsaj malo iznajdljiv, se bo vedno vse odvilo v pravo smer.
• Pa kaj, pred tabo je še približno dve tretjini življenja. Bi ga res rada zapravila za nekaj kar ti ne poganja krvi po žilah?
• Starši živijo svoje življenje, ti pa svojega, pika. Ja, dajo nam neizmerno ljubezen, streho nad glavo, finančno pomoč, ampak to še ne pomeni, da se lahko odločajo namesto nas, ko smo že dovolj stari, da to počnemo sami.
• Vedno se najde čas in vsi imamo na voljo točno 24h – od brezdomcev do milijonarjev, ki v dnevu naredijo približno sto stvari več kot povprečna oseba.
• Upaj si, ker se vse stvari zgodijo ravno takrat, ko te je strah kot psa in stopiš ravno tja, kamor si prej nikoli nisi upal-
• Edini pravi čas je sedaj; ne jutri, ne pojutrišnjem, ampak sedaj. Točno v tem trenutku.

Vedno imaš izbiro. Izbereš lahko prijatelje, fanta, punco, službo, avto, kolo, srečo. Zato prosim, nehaj že enkrat jamrat o svojih službah in družbah, ker si si za njih kriv sam. Seveda ni vse postlano z rožicami. Vsak od nas, ne glede na to, kaj počne, ima neprespani noči, ker ni vse tako kot bi moralo biti. Ampak borbaš. Borbaš tako dolgo, dokler ne dosežeš tistega, ob čemer si rečeš: »JA!«

Ne dovoli si, da ti kdorkoli zbriše nasmeh iz obraza. Ker vem, kako je lepo, ko pride spet nazaj. In nanj se ne splača čakati predolgo, ker je vsak dan brez nasmeha izgubljen.