Zapela si je še zadnji gumb na srajci. Četrti od vratu navzdol. »Hvala, mami, hvala, oči, za dobre gene«. Kako jih je znala izkoristiti. Srajco si je zatlačila v mini krilo in se odela v njen najljubši parfum. Podaril ji ga je njen bivši fant in vedno, ko ga je nosila, je nosila v sebi sladko maščevanje. Manjka samo še pika na i – čevlji z visoko peto, ki ob pogledu čez njene dolge noge proti vrhu vodijo do rdeče šminke.

Čez nekaj minut je že stala pred vhodom stolpnice in čakala na taksi. Ustavil ji je star, neobrit taksist, ki je smrdel po čikih in znoju. Zanimalo ga je vse – kam gre, za koga se je tako lepo uredila in če jo na končni lokaciji čaka kakšen moški. Polizanec stari, po besedah »zakaj si tako tiha, punce niste lepe, ko se jezite«, je mislila da mu bo s torbico razbila nos. K sreči sta že prispela pred njen najljubši lokal. Zalučala mu je deset evrov, ravno pol preveč, kot bi bilo treba in odvihrala skozi vrata. Ko je na koncu dodal še, če lahko dobi njeno številko, je mislila, da bo bruhala.

Glavo je dala pokonci in se samozavestno podala proti vhodu. Ura je odbila že skoraj dvanajst in vedela je, da jo tam že čaka njena najljubša družba. Marko na vhodu, jasno, s svojimi Diesel kavbojkami, edinimi, ki si jih je v življenju lahko privoščil in črno srajco. Njega je odpeljala domov prejšnji vikend, ampak samo zato, ker je izgubil ključe in bil po vrhu vsega še mrtvo pijan. Ob štirih zjutraj je sicer napravil potezo in ji z roko segel pod majico, a je po petih sekundah omagal. Pa on ji niti ni toliko simpatičen, poleg tega ima punco. V tujini. Marko je eden od tistih, ki sledi načelu “če je v drugi državi, lahko delam, kar hočem.”

Na hitro ga je pozdravila in čutila njegov pogled na zadnjici, ko je vstopila v lokal. Tukaj se počuti najbolj domače. Pa ni bila od vedno taka. Do pred pol leta je živela resno, umirjeno življenje s svojim fantom. Živela sta v razkošnem stanovanju, čisto blizu centra in vsi so jima zavidali. On lep, uspešen pravnik, ona lepa, uspešna svetovalka. Skupaj sta bila že dvanajst let in počasi razmišljala o poroki in otrocih. O tem je dejansko bolj razmišljal on. Popredalčkan in z vizijo za pet let naprej, ki si jo je sproti zapisoval v svojo temno modro knjižico. Ona mu je sledila, ker dejansko ji nič ni manjkalo. Dokler se ni nekega jutra zbudila in se vprašala, če je to sploh življenje, ki ga hoče? Posledica prekrokane noči. Od vedno je bila pridna punčka, ki je samo tu in tam, pa še to bolj po sili prilike, spila kakšen šampanjček. Preteklo noč pa jo je Maja, sodelavka iz kadrovske, zvlekla na glasbeno predstavo. En šampanjec je vodil do drugega, ta do martinija in martini do aperola. Aperol ni imel dovolj in se je vrnil k šampanjcu ta pa h kozarcu vina. Vsega se bolj slabo spomni, a en del noči je kristalno jasen. Sedeli sta na stopnicah za lokalom, vsaka s svojim kozarcem v roki in čikom. Takrat je prvič kadila. Maja ji je navdušeno razlagala, kako zelo je vesela, da se končno malo družita in da res ne razume, zakaj tega ne počneta večkrat.

»Pa saj veš. Služba. Po službi domov, moj vsak dan ob šestih skuha kočerjo in ni šans, da me ni, je ful užaljen. Pa potem še greva na kak sprehod, prebereva kakšno dobro knjigo ob večerih in dneva je konec.« »Užaljen?«, je rekla Maja, »a si ti normalna, stara si enaintrideset, pa živiš kot neka že štirideset let poročena gospa. Užaljen, ker te tu in tam ni doma, a si njegov suženj ali kaj? A ti to dejansko paše, biti takole na vrvici?« »Pa saj mi je super. Rada ga imam. Nič nama ne manjka. Pa pogovarjava se, da bi se drugo leto morda poročila, pa otroci …« je odvrnila in z grenkim priokusom spila še zadnji požirek šampanjca. Maja se je samo nasmejala in rahlo zlobno zastavila naslednje vprašanje: »Kaj pa seks, štima«? »Ja, ja, štima. Tam, dvakrat na teden, po navadi enkrat v soboto in enkrat v nedeljo. Včasih samo v soboto. Tako imava že od vedno. Itak je on moj prvi.«

»Ha ha ha, pa ne me zajebavat. A imata prav urnik al kaj? Poželenje ne izbira dni, draga moja. Zamisli se malo. Ne zaslužiš si, da bi živela praktično kot nuna, ki se tu in tam pregreši. Si še vseeno mlada, no, dokaj mlada, uspešna, lepa ženska in škoda te je, da ti nekdo drug dirigira življenje. Pa ne mi o tem, kako si ga navajena in da ne veš, kje boš koga našla, če ga pustiš. Samo nekaj te vprašam … a si srečna?«

S temi besedami jo je Maja zabodla v srce. Ne more reči, da je nesrečna, a ravno srečna tudi ni. Vse je isto, edina najbolj razburljiva stvar v njenem življenju v zadnjih nekaj letih je ravno ta večer. Kako dolgo že ni bila zunaj z nobeno prijateljico. Saj sploh ne ve, če prijateljice še ima. Uf, spomnila se je, da ji je Katja pred tednom dni poslala SMS, da je rodila. Pa ji ni niti odpisala. Kakšna krava. »Saj ne morem verjeti. Kaj sploh počnem?« je rekla Maji in popila šampanjec do konca. Niti zavedala se ni, kako zelo ji je teh nekaj stavkov obrnilo življenje na glavo.

Ko se je naslednji dan zbudila in glej ga zlomka, bila je ravno sobota, dan za seks, mu je, ko jo je kot vedno prosil, če se lahko kar sama sleče, zabrusila, da se je odločila, da gresta narazen. Brez debate. En teden časa ima, da spakira kufre in gre. Hvala, mami, hvala, oči, ne samo za obline, ampak tudi za stanovanje, ki sta ji ga kupila, ko je diplomirala. Gledal jo je z izbuljenimi očmi, nakar je prešel od joka, do dretja in metanja stvari v steno. Razbil je vazo, ki ji jo je kupil pred dvemi leti v Benetkah in prstan, ki ga je nosila le za posebne priložnosti (družinska srečanja, ker kam drugam tako ali tako nista šla) vrgel skozi okno na dvorišče. Ko se je umiril je seveda rekel, da naj še enkrat dobro premisli in da ne more kar tako dvanajst let vreči stran. »Ne mečem jih stran, samo skrbim za to, da bo naslednjih dvanajst lepših. Kaj pa imava? Bi ti rekel temu ljubezen? Jaz bi temu rekla bolj prijateljstvo. Pa na štriku me imaš. Bog ne daj, da kdaj zamudim tvoje večerje, pobralo bi te, če bi v tem času uživala s kakšno prijateljico na kavi ali pa ne daj bože, da bi spila pijačo s kakšnim moškim. Ja, do tega trenutka sploh nisem dojela, da me omejuješ. Da pišeš zgodbo mojega življenja, namesto, da bi si ga sama. Sem suženj totalno okalupljenega moškega. Zato ja, en trenutek je dovolj, da se odločim, da te ne želim več videti. Ker sem ugotovila, kaj vse zamujam zaradi tebe.«

V tistem trenutku se sploh ni zavedala, kam vse jo bo pripeljala ta odločitev. Od tistega dne, ko je spakiral kufre, se ji je odpeljalo. Obudila je stara prijateljstva, tista, ki jih je lahko. To pomeni, da se je z njo želela dobiti točno ena prijateljica od mnogih, pa še tista samo na popoldanski kavi, ker ima doma tri otroke. Pa nič hudega, spoznala je novo družbo. Poleg Maje, ki je mogoče malo obžalovala besede, ki so spodbudile vso tole obnašanje, je na svojih nočnih pohodih v svojo družbo sprejela na desetine punc in fantov. Predvsem fantov. Tako kot tistega večera, ko je mimo Marka ponosno vstopila na domač teren.

Brez da bi kogarkoli ošvrknila s pogledom, je odšla do šanka in naročila hugota. To je njena uvodna pijača. Nadaljuje se po navadi z rum colo, še eno rum colo, kakšnim lamborghinijem in tako naprej. Po petih, šestih pijačah niti ne izbira več. Kar ji plačajo. In vedno si sama kupi le prvo pijačo. Ozre se po lokalu, da preveri teren. Aha, Marko že spet lovi na drugi strani šanka. Pa tam je David, z njim je preživela divjo noč par tednov nazaj. Ni se najbolje odrezal. Preslabo, da bi zanj menjavala rjuhe. Pa Sara. Tudi s punco je bila, ampak samo na hitro. Ravno toliko, da je potipala, kako je v ženskih hlačkah, če izvzame svoje. Ko se je s pogledom že vračala nazaj pred svojo pijačo, je videla vstopiti visokega, temnega, mogoče malo mlajšega fanta. Na prvi pogled je izgledal odlično in ravno taki padajo pod njeno samozavestjo zadnjih nekaj mesecev. Kot naročeno sta s kolegom zakorakala točno proti šanku, kjer je stala ona. »Dober večer,« ji je rekel, in pri natakarju naročil pivo. »Jaz sem Filip, tole pa je …«. Ozrl se je in ugotovil, da ga je kolega že zapustil. Očitno ima dovolj hiter radar, ki mu pove, da se bo moral prej ko slej umakniti. Razen, če bi s kakšno pristala oba, kar se je tudi že zgodilo. A je Filip klonil pod pritiskom. »Smem vprašati, kako je tebi ime?« jo je vprašal, a ni dobil odgovora. »Rum colo pijem,« mu je odvrnila. To je bil njen test, če so mu všeč keš pičke. Saj ne, da je bila, a všeč ji je bil občutek, kako ji moški ležijo pod nogami. Naročil je rum colo in jo povabil na plesišče. Ni se pogovarjal z njo, niti ni poskušal. Z gibi sta si povedala vse, kar je bilo potrebno za uspešno uverturo v petkov večer.

Se nadaljuje.