Sedela je na klopci in zrla v majhne hiške v daljavi. Rdeča streha, siva streha in tista pisana ter ožgana od sonca. Na hiški stari kot zemlja in polni zgodb. Tam so živeli že mlajši, starejši, samski in poročeni, soseda pa pravi, da tudi kurbe.

Z leve, po potki pod hribom, je prihajal mlad par. Punca se je smejala, pela in vrtela ter vsake toliko, bolj sebi kot njemu, rekla kakšen stavek. Po italijansko. Pa je prisluškovanje drugim splavalo po vodi.

Pri uživanju v razgledu na stari del mesta jo je zmotilo zvonenje telefona. Po vseh »jebite se vi in vaši sestanki«, ki jih je izrekla sama pri sebi, čeprav je par na levi verjetno ne bi razumel, je končno potegnila telefon iz torbice. Iphone 6, valda. »Če nisi spredaj, si zadaj«, je od vedno govorila. Po vrhu vsega je bil zlat. Vsaj nekaj zlatega, če je že morala pred poletjem pustiti fanta, ki je po sedmih letih še vedno ni zaročil. »Pa sj veš, da moja Honda rabi nove feltne, od kje nej dobim dnar za prstan?«, ji je rekel, ona pa je njemu zlila dva deci limonade v obraz. Ko sta se po dolgem prepiru končno razšla, ji je bilo žal samo za delo, ki ga je vložila v ožemanje limon. Če se po tem meri kvaliteta zveze, potem je bila njena očitno totalno v kurcu.

Bila je daleč najbolj samozavestna punca v mestu, a vseeno je doživela majhen infarkt, ko je zaslišala »Iz pekla do raja«, melodijo za zvonenje, ki si jo je tretji dan v novi službi nastavila za šefa. On je to vedel. Ni pa vedel, da je on pekel in ne raj, ampak glede na to, koliko ljudi živi v zmoti, tudi njemu ne gre posvečati nobene pozornosti.

Danes si je privoščila plavega, čeprav je vedela, da bo verjetno letela. Ampak enostavno ni zdržala več. Branje zakonov in izpolnjevanje Excelovih tabel ji je bilo ravno tako razburljivo, kot če bi Miranu Ališiču rekel, naj bo tiho. Ko bi vsaj delala v pravem Excelu, ona pa je vsak dan izgubljala živce s programom Open Office in se kregala s tajnico na davčnem uradu, ki je vztrajno ponavljala »celo tabelo mi je podrlo gospa, že desetič vam rečem«. Pa dobro, Open Office je zastonj, šef pa rabi verižico za svojo novo ljubico. Kdo bi ji zameril, da je takoj pri koritu, čeprav je za to storila samo eno. Tisto, ob čemer bi se križala marsikatera slovenska babica.

Telefon je dala potiho. Nihče je ne sme motiti med njenim sanjarjenjem. Na prvem mestu je svetla poletna obleka. Visoko nad kolenom. Na drugem mestu so čevlji s peto, v katerih ne bi znala hoditi niti Jennifer Aniston. Na tretjem mestu je kolo. Ja, prave dame se danes vozijo s kolesom. Ker je eko, poceni in ker se ob plapolanju kodrastih las v vetru marsikateremu moškemu napnejo gate. Vsaj tako si predstavlja. Na četrtem mestu pa je on. On, ki ji kljub temu, da ga je začarala mrtvo pijana v največji beznici v mestu, vsak dan da vedeti, da je ljubezen njegovega življenja. Poleg tega je tudi lep in pridno koristi karto za fitnes. Marsikatera punca se v tem trenutku verjetno sprašuje, zakaj za vraga je on šele na četrtem mestu.

Na prvem zmenku ga je najprej ponovno spoznala, ker ji od tistega žura ni ostalo kaj veliko. Razen mačka. Bila pa je toliko prisebna, ali pa on toliko predrzen, da je vseeno dobil njeno cifro. Nato je imela enega od lepših zmenkov v njenem življenju. Nekje proti koncu zmenka ga je prvič posral. Vprašal jo je, če jo lahko poljubi. Čisto na koncu zmenka ga je drugič posral. Rekel ji je, da jo ljubi.

Ravno zato je morala malce bolj razmisliti o njenih trenutnih prioritetah.

Nadaljevanje zgodbe se nahaja TUKAJ.