Informacije so dostopne na vsakem koraku. Pa kaj koraku, danes je dovolj že klik. Še vstati se nam ni treba. In vseh informacij je enostavno preveč. Od viška glava ne boli, pravijo, a če obstaja preveč napačnih informacij, potem nam to lahko le škodi.
Če smo včasih želeli zdravniški nasvet, smo šli k zdravniku. Ali morda v knjižnico. Danes odpremo forum, kjer v 95 % po nekaj minutah izvemo, da imamo najbrž hudo bolezen. Panika. PANIKA!
Tegobe modernega človeka
Eden izmed fenomenov poplave (napačnih) informacij je tudi področje prehrane. Marsikdo od nas si jemlje pravico, da lahko deli nasvete o njej. Posledično se je o tej temi zelo težko kvalitetno informirati. Eni zagovarjajo paleo prehrano, drugi veganstvo, spet tretji črtajo gluten in tako naprej. In ne glede na to, kaj boste prebirali, pri vsakem boste dobili občutek, da je to popoln način prehranjevanja za vas. Po njem boste zdravi, čili, črvsti, poskočni, energija vam bo dvignila klobuk. Verjetno, ker vse to v določenih primerih drži. A tako kot ne paše vsaka podkev na kopito, tudi vsakemu človeku ne odgovarja vsak tip prehranjevanja samo zato, ker se smatra kot “in”. Sploh, če hrano izločaš na podlagi preprostih testov.
Včeraj so o tegobah modernega človeka govorili tudi v oddaji Preverjeno. In novinarka pravi: “dilema se začne že, ko odpremo oči. Jutro diši po kavi, toda, ali je kava zdrava? Zadnjič sem prebrala, da je kava preventiva pred demenco, spet drugje, da ni za ljudi z občutljivim želodcem. Zaradi nizkega pritiska brez kave ne bo šlo, a tu je že nova dilema. Rada imam mleko, toda menda mleko za odrasle ni dobro, sploh v kombinaciji s kavo. Kaj pa sladkor? Bolj zdrav je rjavi, a jaz ga nimam. Življenje postaja, tudi zaradi takšnih dilem okoli hrane, vse bolj zahtevno. Skrb za prehrano pa se lahko kaj kmalu prevesi v svojo drugo skrajnost.” In v nadaljevanju pove: “nekoč so nas svarili pred paradižnikom, da naj bi bil rakotvoren. Danes je spet v redu živilo. Sovražnik številka ena pa je postal gluten.” Seveda k temu dodamo še vsa zdravila, napitke in žavbe, ki NAJ BI prečistile naše telo. 
Starejši gospod v prispevku doda: “veste kaj, lepo po domače bom povedal. To je največja oslarija. Če se človek pregiba, se prešvica, toksini grejo lepo vn in stvar je v redu.” Ampak gospod – vi sploh poznate modernega človeka? Moderni človek se težko odlepi od svojega dragega računalnika in se prešvica. Razen, če je za švic kriva služba.
Tudi jaz nimam nobene pravice, da pametujem o prehrani. Ampak zadnje čase, zaradi že omenjenih tegob modernega človeka, veliko berem o teh temah. Na moje vprašanje dobim tisoč različnih odgovorov. Tako da mi na koncu ostanejo le osnove, točnih informacij pa še vedno nimam na pladnju in jih nikoli ne bom imela. A v končni fazi jih niti ne potrebujem, če se držim čisto preprostega nasveta – da poslušam sebe in svoje telo. Če se po polnem krožniku testenin s super kremno omako počutim kot da bi me povozila cela armija, potem verjetno to ni prava izbira. Vsaj ne za vsak dan. Če se po drugi strani počutim malce bolj sveže, če pojem solato, bi morda to morala početi večkrat. Seveda je v osnovi dobro vedeti, česa mi primankuje oz. česa imam preveč. Če tega ne vem, niti ne bom rešila izvora težav. A potem se pojavi druga dilema. Ker sem vitka, si ne smem privoščiti izgube kilogramov. Ampak temu ni naklonjeno sodobno prehranjevanje. Kdaj ste nazadnje zasledili nasvet, kako se zdravo zrediti?
Skrbi za svoj krožnik
Kar mene pri vsem tem najbolj moti, so ljudje, ki so sveto prepričani v svoj prav. Ne jedo jajc, ker so baje škodljive, ne pijejo mleka, ker res ni zdrav. Svinjina, govedina, ni šans. Vse lepo in prav, dokler ta živila izločiš, ker sam vidiš, da se po njih počutiš slabo.
Nespametno obnašanje lahko vodi v ortoreksijo – obsedenost z zdravo prehrano. Ortoreksija se začne z dieto in nadaljuje tako, da posameznik uživa vse manj hrane, kar se lahko konča s podhranjenostjo. Ti ljudje so po navadi zelo ponosni na svojo bolezen in vse ostale prepričujejo, da je njihovo mnenje napačno. Nekaj takih ljudi zagotovo pozna vsak od nas.
Tudi sama sem izločila določene stvari iz jedilnika (sladkor, belo moko, alkohol) ali vsaj zelo omejila njihovo uživanje. A na svoj krožnik sem dodala jedi, ki sem jih v zadnjih letih jedla veliko premalo. Ne rabiš biti strokovnjak, da ugotoviš, da uživanje premalo zelenjave ni zdravo, kajne?
Vse lepo in prav, da skrbimo, da jemo zdravo. A težava je, ker sploh ne vemo več, kaj zdravo je. Naslanjamo se na neke domneve in s tem obremenjujemo sebe in svoje telo. Bolezen modernega človeka ne bo slaba prehrana, ampak sekiranje in pretirana obsedenost s tem, kaj damo v usta. Sama pa mislim, da je treba slediti le temu: vse v mejah normale. Mogoče pa živim v zmoti in je vse skupaj le velika manipulativna igra.
SIMONA GOBEC 