Kam so šle vse divje objave mojih Facebook prijateljev? Ponočevanja, bikinke na hrvaških plažah in strastni poljubi z novopečenim fantom?
Ameriška raziskava je pokazala, da se je 56 % internetnih uporabnikov starejših od 65 let, vpisalo na enega izmed družbenih omrežij. To predstavlja kar eno tretjino vseh “seniorjev” v Ameriki. Po drugi strani ima polovica mladih med 18. in 29. letom raje Instagram. Kar polovica od teh ga uporablja dnevno.
Res da podatki veljajo za Ameriko, a že po mojih izkušnjah sodeč, bi te številke znale držati tudi pri nas. Na Facebooku so po objavah skoraj bolj aktivni starši mojih prijateljev, kot pa prijatelji sami. Poleg malo starejših, so aktivne tudi novopečene mamice. Ampak tem ravno ne moremo zameriti, kajne? Tudi če na časovnico zato kdaj prileti kakšna slika umazane pleničke. Po drugi strani pa je vse več mojih vrstnikov aktivnih na Instagramu. Postali smo pravi obsedenci z objavami kosil in sončnih zahodov. Miklavž je napekel na tone piškotov.
Družbena omrežja skozi oči najstnika
Pred časom smo iz prve roke izvedeli, kaj si najstniki mislijo o družbenih omrežjih. Članek je bil potrebna svežina, saj vedno znova beremo le o predvidevanjih, ki jih pišejo vsaj deset let starejši posamezniki, čeprav mnogim statističnim številkam ne gre ugovarjati.
Facebook je za najstnike mrtev. Kot pravi avtor: “…now is seen as an awkward family dinner party we can’t really leave”. Točno o tem govorijo tudi raziskave. Na Facebooku so danes tudi naši (stari) starši, ki so tako dobili čisto nov vpogled v naša življenja. Če smo jih sprejeli med prijatelje, seveda. A po drugi strani je popolnoma nenormalno, če Facebooka nimaš. Kako ga nimaš? Kako pa naj te kontaktiram? Očitno gumb za klicanje na telefonu nima več pravega pomena.
Izpostavljena prednost so po avtorjevem mnenju skupine in Messenger. Slednjega precej uporabljam tudi sama, tako za zasebne kot službene namene, čeprav funkcija “Seen tor. at 17:46” priliva čisto preveč olja na ogenj, kot je potrebno. Meka za ljubosumne punce.
Prav tako lahko preko Facebooka lažje najdeš ljudi (beri: stalkaš). Ali punco povprašaš po Facebooku, ker ti je nerodno vprašati za številko. Posledično je tudi lažje stisniti gumb block, če gre kaj narobe.
Instagram je daleč najbolj priljubljeno omrežje za najstnike. Čeprav jih je še vseeno več na Facebooku, so tam precej neaktivni. Razlika je torej v aktivnosti. Avtor tudi pravi, da večine mlajših (10-16 let) sploh ni na Facebooku in da je Instagram vse, kar potrebujejo.
In zakaj imajo najstniki raje Instagram?
- Ob všečkanju ali komentiranju ni strahu, da se bo zaradi tega objava pojavila na vrhu Newsfeeda. Malo več zasebnosti, torej.
- Slediš lahko le željenim profilom. Ko skrolaš po vsebini, v njej torej resnično uživaš, ne pa da se ti ob tem pojavijo kakšni biseri … umazane pleničke, na primer. Na tem mestu bi dodala le, da se da tudi na Facebooku to zelo lepo urediti. Slediš le tistim stranem, ki so ti všeč, pri malo bolj zoprnih prijateljih pa uporabiš gumb “Unfollow” ali celo “Unfriend”.
- Vsebina na Instagramu je bolj kvalitetna. Ljudje si vzamejo čas in uredijo fotografije, jim dodajo različne filtre in podobno. Izberejo tudi le eno fotografijo, ki povzame dogajanje celotnega kosila/večera/dneva. S tem se precej strinjam, čeprav kot povsod, tudi tukaj obstajajo izjeme. Če Instagram spremenim v lastno poimenovanje: danes je vsak lahko “fotograf”.
- Instagram ima pretežno mlajše uporabnike, kar pomeni, da še vedno velja za “hip” in “cool”.
- Prednost je tudi taganje. Čeprav se da to s predhodno potrditvijo lepo urediti tudi na Facebooku, se na Instagramu ne more zgoditi, da neželjene fotke pridejo na vrh Newsfeeda. Predno jih dobijo v roke zlobni stalkerji, se lahko na Instagramu pravočasno odtegaš.
- Instagram ne omogoča objave linkov. To prednost obožujem tudi sama, saj tako ni nezaželenih reklam in spemanja.
Na Instagramu smo veliko bolj vpleteni v samo vsebino. A če pogledamo z druge plati – vsebina so fotografije, ki jim seveda pripadajo komentarji, ampak odkrito – sama jih dostikrat niti ne preberem. Drži pa, da skoraj nobena fotografija ne gre mimo mene.
Twitterja najstniki ne razumejo. Tam tudi težje najdeš svoje prijatelje, večina pa ga uporablja le za pritoževanje čez šolo, saj je manj verjetnosti, da bodo tvite prebrali njihovi starši. Na Twitterju ti sledi kup neznancev, kakšen izmed tvitov pa te zna udariti po glavi v prihodnosti, ko ga prebere tvoj delodajalec.
Twitter naj bi imel tri skupine uporabnikov:
- Tisti, ki ga uporabljajo za pritoževanje in preko tvitov izražajo sami sebe.
- Tisti, ki upajo, da bodo njihove tvite videli potencialni delodajalci.
- Tisti, ki zgolj berejo in občasno stisnejo kakšen retvit.
Linkedin in Pinterest
Če povzamem: Linkedin je “obvezen”, na Pinterestu pa so same punce in hipsterji. O slednjem ne teče beseda ravno pogosto.
Snapchat
Snapchat postaja eden od najbolj uporabljenih družbenih omrežij. Sama ga ne uporabljam, uporablja pa ga kar precej mlajših kolegov. Avtor članka pravi, da si na Snapchatu lahko resnično ti, brez pretvarjanja, saj svoje zasebne trenutke (le za določeno število sekund/minut, potem se slika izbriše) pokažeš nekaj ožjim prijateljem. Ni všečkov in ni komentarjev, kar odvzame veliko pritiska. Brez slabe vesti lahko objaviš najbolj zdolgočaseno fotografijo. Meni pa je zanimivo predvsem to mnenje – veliko najstnikov skrbi, da Snapchat dejansko ne briše slik, ampak se shranjujejo v njihovi bazi. Konec koncev pa objavljajo le selfije in na trenutke sramotne fotke, ne pa svojih številk kreditne kartice. Posledično zato ne ve, zakaj bi jih zasebnost tako skrbela.
Celoten članek z naslovom “A Teenager’s View on Social Media”, si lahko prebereš TUKAJ.
Kaj vse to pomeni?
Te informacije so zelo koristne za podjetja. Že dolgo vemo, da je na Facebooku precej težko animirati najstnike oz. to zna le redka peščica blagovnih znamk. Po drugi strani je za blagovne znamke očitno zelo velika priložnost Instagram, ki pa ga po mojem mnenju veliko premalo uporabljajo ali ga ne uporabljajo dovolj dobro. Ravno tako je zelo velik izziv pritegniti mladino na Twitterju.
Ampak še vedno velika večina blagovnih znamk ne upošteva teh informacij. Objavljajo vsebino, a se dejansko ne vprašajo dovolj dobro, za koga objavljajo. Kako bo ciljna skupina sprejela informacije? Jih bo sploh prebrala? In še bolj pomembno – jih bo delila naprej?
V pogovorih z ljudmi, ki delajo na področju družbenih omrežij, vedno znova izvem, da se vsi ukvarjamo z enakim problemom – podjetja še vedno ne razumejo dovolj dobro, čemu točno so družbena omrežja namenjena in kako jih pravilno uporabljati. Ravno zato niso pripravljena vložiti v pravilno komunikacijo nobenih sredstev, ali pa zelo malo. Posledično se s tem zopet ukvarja morje tistih, ki se še vedno obešajo na zmage Tine Maze in čudovite sončne vzhode.
Čudovito bi bilo, da bi se vsak, ki skrbi za vsebino na spletu, vprašal, kako nanjo gleda določena ciljna skupina. Kaj jih sploh zanima? To je prvi korak, ki pa žal velikokrat sploh ni del strategij. In ravno zato, je vse preveč ljudi, ki menijo, da lahko na spletu v imenu blagovnih znamk komunicira prav vsak.
SIMONA GOBEC 