Družbena omrežja so postala del našega vsakdana. Saj veš, kako pravijo: “če te ni na Facebooku, te ni.” Šalo na stran … dejansko zavidam vsem tistim, ki živijo enako kot pred nekaj leti. Daleč stran od vseh zaslonov, ki nam krojijo življenje. A družbena omrežja mi dajejo kruh in to rada počnem, zato bom stopila nazaj na “temno stran” :).
Družbena omrežja ti lahko pomagajo pri iskanju zaposlitve
Že takoj na začetku razčistimo – za takšne vrste iskanja ni magičnega napoja. Službe ne ležijo na cesti in zagotovo ne ležijo vse povprek na družbenih omrežjih. Razen, če si iznajdljiv/a. Ker se omrežja med seboj zelo razlikujejo, bom na podlagi lastnih izkušenj naštela nekaj lastnosti vsakega.
Najprej poglejmo osebni profil. Delodajalci pregledovanje tega, po mojem mnenju, uporabljajo zgolj za firbec. Ker jih zanima, kaj objavljaš, kakšno profilno sliko imaš in če si tegan/a na pohodih od šanka do šanka. Ne verjamem, da bi te nekdo, ki te ne pozna, brez vez, prek njega kontaktiral (ali ima kdo drugačno izkušnjo?). Seveda je priporočljivo, da izpolniš podatke o izobrazbi in zaposlitvah, dodaš kontakt ter povezave do ostalih družbenih omrežij na katerih se nahajaš.
Druga zgodba so Facebook strani. Če si nekdo, ki lahko svoje delo predstavlja prek tega, je to zate en velik plus. Po drugi strani veliko podjetij na Facebooku objavlja oglase za delo. Lahko so to povezave do oglasa na zaposlitvenih portalih, po drugi strani pa gre velikokrat za iskanje zaposlenih prek ožjega kroga znancev in oboževalcev. Podjetje objavi oglas, tisti, ki podjetje poznajo to delijo med svoje prijatelje ali v komentarjih označijo tiste, ki so po njihovem mnenju primerni za to delovno mesto. Obrne se nekaj mailov, telefonov … in tako izberejo zaposlenega. Takšen način je včasih bolj primeren. Ker podjetja tako dobijo manj prošenj, a so tiste verjetno bolj relevantne.
Če povzamem: prek Facebooka te potencialni delodajalci verjetno ne bodo našli (če gre za prvi stik in osebni profil, druga zgodba so Facebook strani), lahko pa ti najdeš njih. K temu pripomore seveda spremljanje podjetij, ki so ti zanimiva in dovolj velika mreža prijateljev, ki delijo oglase za delo.
Twitter je meni od vseh omrežij za iskanje zaposlitve še najbljižji. Ker tam sledim ljudem z mojega področja, skoraj vsakodnevno naletim tudi na oglase za zaposlitev. Da ne govorim o tem, da sem na svoj tvit, da iščem zaposlitev, pred nekaj meseci dobila ogromen odziv – nekaj deset retvitov in tudi priporočilo/kontakt od osebe, s katero se v živo sploh ne poznava. A tudi tukaj je pomembno, da imaš dovolj veliko mrežo ljudi, ki jim slediš in obratno. Ko si ustvariš dovolj velik bazen poznanstev, če tudi so to le ‘spletni prijatelji’, gre veliko lažje.
Pri tem omrežju je zelo pomembno, da ustvarjaš relevantno vsebino. Po tem te bodo namreč sledilci poznali. Če si zabavljač, sploh pa če si zabavljač, ki se predstavlja z vzdevkom, bo v trenutku resnosti pri iskanju službe težje podati pravo sliko. Deli povezave do člankov, ki te zanimajo, povej kakšno podrobnost iz svojega življenja … skratka, bodi to, kar si. Kar se križa s prejšnjim stavkom, ampak saj se razumemo, kajne? Določeno mero profesionalnosti je treba držati.
Linkedin je od vseh še najbolj poslovno usmerjen. Pravzaprav zgolj poslovno usmerjen. Jaz ga, poleg življenjepisa, redno uporabljam v kontaktih s potencialnimi delodajalci. Pri Linkedinu je najbolj pomembno, da skrbno izpolniš vse, kar se izpolniti da – od vseh delovnih izkušenj, izobrazbe, drugih izobraževanj, nagrad, priporočil. Ja, priporočila so zelo koristna in Linkedin tukaj precej prednjači, saj omogoča, da za priporočilo zaprosiš preko omrežja in tisti, ki želi, ti ga napiše direktno pod določeno delovno izkušnjo. Velika večina na Linkedinu piše v angleščini, tudi Slovencev. To se mi zdi zelo dobro. Tako te lahko namreč razumejo tudi tujci (ki ni nujno, da delajo v tujini), pri nas pa je angleščina tudi tako razširjena, da ni težav z razumevanjem.
Linkedin je namenjen tako fizičnim kot pravnim osebam. Tako lahko tudi tukaj slediš podjetjem. Ne samo, da tako zaslediš oglas za delo, slediš lahko tudi novicam in člankom, ki jih podjetja objavljajo. Če te neko področje res zanima, je to en velik plus. Na Linkedinu je tudi vidno kdo si ogleda tvoj profil (razen, če se kdo, ki uporablja Linkedin premium, skrije). Tudi to je dober namig o potencialnem delodajalcu.
Kljub temu, da v Sloveniji, vsaj po mojem občutku, Linkedin še ni tako razvit, sem imela že nekaj dobrih izkušenj. Do sedaj so me kontaktirali trije, ki so z mano videli potencialno možnost sodelovanja. Dva sicer vseeno nista bila meni zanimiva, z eno pa se v prihodnosti zna razviti zelo lepa zgodba. Seveda po tem, ko sva se spoznali še na kavi.
Kaj pa blog?
Bloganje ti vsekakor lahko koristi. Lahko je tvoj kotiček, kjer pišeš o tem, kar obvladaš. Ni lepšega kot to, da ti potencialnega delodajalca uspe poslati tja, kjer pokažeš kaj znaš, kako razmišljaš, kakšne ideje imaš. Slovenija je tudi tako majhna, da hitro izveš za dober blog.
Namesto zaključka
Vsaka stvar v življenju zahteva svoj čas. Če ga v družbena omrežja ne nameravaš vložiti, potem ti žal ne bodo veliko koristila. Edino omrežje, ki ti z dobro izpolnjenim profilom, brez da visiš tam vsak dan, lahko koristi, je po mojem mnenju Linkedin.
Ampak roko na srce. Če trenutno nimaš službe, imaš več časa. Kar pomeni, da ga lahko vložiš v iskanje zaposlitve po netradicionalnih poteh. Seveda je to odvisno od poklica, ki ga želiš opravljati. Meni družbena omrežja ne delajo težav, na vseh omenjenih sem prisotna že nekaj let. A res je, da tvitam iz zabave in ne zato, da bi tam spoznala nekoga, s katerim bom sklenila posel. To je le sladka posledica. Tudi blogam iz zabave, ker rada pišem o stvareh, ki me zanimajo in ker se rada naučim nekaj novega.
Menim pa, da je spletna prisotnost danes zelo pomembna. Samo z nekaj kliki, lahko drug o drugem izvemo veliko. Po eni strani zaskrbljujoče, a takšna je resnica. Zato je pomembno, kaj na spletu predstavljamo. Po drugi strani splet prihrani ogromno časa. Namesto pregledovanja kupov sprintanih življenjepisov na mizah kadrovnikov, lahko potencialne kadre najdejo kjerkoli in kadarkoli le v nekaj minutah.
Imaš kakšno vprašanje? Ne veš, kako ustvariti spletno prisotnost? Piši mi in ustvarila jo bova skupaj!
SIMONA GOBEC 
Živjo!
Strinjam se z napisanim in prav bi bilo, da bi lahko tako preprosto zaživeli tudi na spletu, kot si napisala. Pa se to ne da vedno, saj živimo v takšni skupnosti, kjer ti delodalci sugerirajo kaj lahko objavljaš in česa ne smeš. Zapovejo ti kateri podatki morajo biti navedeni in katerih ne smeš objavljat. Ja, žal živim v zelo omejeni skupnosti, no vsaj delam v firmi s takim vodstvom. Zato puščam te podatke prazne in mi nihče ne prepove ničesar.
Mojo prisotnost na Linkedinu bi takoj razumeli kot neposredno grožnjo, da se pripravljam zapustiti podjetje in bi se temu primerno obnašali (tak primer smo že imeli v firmi). Kar se mene tiče je to otročje. In potem je tukaj tudi drug pogled na celo stvar. Če bi že menjal zaposlitev, bi iskal v drugi panogi, ne več v svoji. Žal pa ne vem kje začeti in kaj bi počel, torej niti ne vem, kaj navajati. No, pa nič hudega, ker nočem še večjih problemov, kot jih že imam.
Razumem do mere, da ne smeš objavljati določenih poslovno zaupnih informacij. Vse ostalo pa – svobodna izbira. Vem pa, da marsikateri delodajalec objavljanje določenih podatkov smatra kot, da hočeš menjati službo. Če na primer kar naenkrat odpreš linkedin in skrbno izpolniš profil. Pa ne pravim, da to podpiram, daleč od tega. Delodajalci bi to lahko pogledali tudi z druge plati – lahko so veseli, da jasno in glasno poveš kje delaš, ne pa da se tega sramuješ.
Če vsaj približno veš, kaj si želiš početi, poskusi. Celo življenje se učimo :)
Kar se tiče zaupnih informacij, mi je popolnoma jasno. A če jaz nočem napisat kje delam, mi tega ne smejo zapovedat oziroma me ne smejo zatirat, če tega ne napišem. Izkušnje pa govorijo drugače.
Se bom potrudil, da čim prej ugotovim kaj početi s seboj :)
Tudi tebi želim čim več uspeha na vseh področjih :)
Hvala :)
Pozdravljena.
Pišem ti, ker na koncu posta tako piše :)
Tako, led je prebit, sedaj pa k bistvu. Že nekaj časa se ukvarjam s pisanjem bloga. Najprej sem nanj zapisoval zgolj domišljijske zgodbe. Letos je padla odločitev, da iz wordpressove domene presedlam na lastno. Hkrati s tem, sem se odločil, da bom blog pisal tudi o kakšnih drugih stvareh, dogodkih, objavljal fotke,…, skratka, da bom bolj aktiven. Sočasno pa sem na različnih socialnih omrežjih ustvaril svoje profile, blog pa je dobil tudi lastno FB stran.
In v čem je problem? Rad bi si povečal krog bralcev, pa ne znam, saj klasične fore ne palijo. Če znance vprašam po tem, mi nihče ne zna povedat, kaj bi lahko bil problem, saj je vsem, tako stran, kot tudi vsebina, všečna. Statistika pa je žal drugačna :(
No, na tem mestu sem naletel na tvoj zapis in se odločil, da je čas, da neodvisno oko oceni kaj in kako. Upam, da boš ti videla tisto, česar jaz ne.
Hvala za odgovor in lep pozdrav!
Simon
Simon zdravo :)
Me veseli, da si se oglasil. Prosim te, če mi lahko na gobec.simona(at)gmail(dot)com spustiš samo en mail, da imam tvoj kontakt. Bo pomoje tako komunikacija lažje stekla. Tvoj blog in vse ostalo pa seveda pogledam in se ti javim v naslednjih dneh po mailu :).
Simona