Vse naj naj.

Vse najboljše.

Vse najboljše, lepo praznuj.

To so verjetno tri najpogosteje izrečena zapisana voščila. Jebeni Facebook. Brez njega 95 % ‘prijateljev’ sploh ne ve, da imaš rojstni dan. Še tisti, ki bi lahko, ne vedo, ker jim bo tako ali tako v oči skočil kakšen opomnik. Pa to sploh ni smešno. V osnovni in srednji šoli sem po moje na pamet vedela rojstne dneve vsaj tri četrtine sošolcev, polovice družine (tudi tistih s katerimi smo se videli le za tavelike praznike) in ostalih prijateljev, ki niso bili sošolci. Vedno sem v denarnici nosila listek, poleg vseh ostalih spominov, na katerem so bili napisani datumi in že zaradi tistega sem jih večina vedela iz glave. Potem pa se je začelo. Najprej mobiteli ter opomniki, potem Facebook in danes smo skoraj retardiranci, ker si v vsej poplavi informacij, ne moremo zapomniti datumov. Ne rečem od vseh, za bližnje pa bi pa bilo lepo, da ne pomislimo trikrat, kajne?

Včasih so bila voščila tudi daljša in bolj izvirna. Danes pa od ‘vse najboljše’ naprej, preteče preveč švica, da bi bilo vredno ali kaj? Saj je lepo, da se ljudje spomnijo nate in zapišejo vsaj to, ampak videti petinšestdeset zapisov vse najboljše, triindvajset vse naj naj in približno štiri – še virtualno vse naj naj. Ej, voščil si mi v živo, ni treba, da ve še Facebook. Ali pa moraš ti vedeti, da drugi vedo, da si mi pritisnil/a tri mokre na lice? Skratka, vse lepo in prav, cenim vsak trud. Saj po eni strani je čisto kul, da se nekdo, ki ga že dvanajst let nisem videla, od zadnjih solznih pogledov pred osnovno šolo, spomni name. Bi pa bilo zanimivejše, če bi več ljudi uporabilo vsaj malo domišljije. Uf, kako je lepo videti en drugačen stavek in kako je lepo slišati drugačne besede. Če nič drugega, veš, da je človek, ki ti vošči, vsaj malo premislil in se potrudil.

Tudi jaz se trudim, da vam vse povprek ne pišem vse najboljše, če se le da. Res je tudi, da dosti ljudem sploh ne voščim. Zakaj? Zato, ker jih ne poznam dobro in se mi v resničnem življenju niti pod točko razno ne sanja, kdaj imajo rojstni dan. Drugače je seveda, če osebo na rojstni dan srečaš v živo.

Žal mi je, da zaradi vseh spletnih pripomočkov, ki jih imam mimogrede vseeno zelo rada, postajamo roboti.