Verjetno že veste, da sem totalni frik na razne gadgete in seveda družbena omrežja. Čeprav so nekatera, tako hitro kot so se vzpela, tudi zbledela, mi je od vseh verjetno najljubši Instagram. Ja, ljubši tudi od Facebooka in Twitterja.
Kaj je Instagram za tiste, ki še ne veste? To je aplikacija (na voljo za Android in iOS uporabnike), s katero lahko posnamemo fotografijo oz. naložimo kakšno že od prej posnetih in jo opremimo s filtrom in ‘blur’ efektom, trenutno pa ima že krepko preko 100 milijonov uporabnikov. Od letošnjega junija pa lahko z njim posnamemo tudi do 15 sekundni video. Sliki lahko potem dodamo še komentar in hastage (značke) ter jo pošljemo v digitalni svet. Sledimo lahko drugim uporabnikom in oni nam, si lajkamo in komentiramo fotografije.
Zakaj mi je tako všeč?
V osnovi že verjetno zato, ker del mojega srca pripada fotografiji. Všeč mi je tudi format fotografij in filtri, čeprav se pri fotografiranju rada izogibam le-tem in objavim fotografijo takšno kot je. Vse fotografije lahko objaviš tudi na Facebooku, Twittru, Tumblrum Foursquareu in Flickrju, če seveda želite. Pretirane uporabe vsesplošnega objavljanja se sama sicer ne poslužujem, ker zagovarjam, da mora vsako omrežje živeti svojo zgodbo. Če me nekdo spremlja vsaj na dveh, me bo po nekaj časa imel verjetno poln kufer, saj ‘povsod’ objavljam ene in iste stvari oz. ni potrebe, da me potem spremlja na vseh različnih omrežjih.
Kjerkoli in praktično kadarkoli lahko posnamem trenutke, ki jih želim imeti dokler ne bodo odšli v digitalna nebesa.
Skoraj bolj od objavljanja, pa mi je všeč spremljati druge uporabnike. Napram Facebooku in Twitterju, kjer smo deležni tudi kar precejšnje mere jamranja, je Instagram pravi balzam za oči :).
Telefon ali fotoaparat?
Razvoj mobilnih telefonov, je fotografijo približal lahko rečemo skoraj vsakomur. To seveda prinese dobre in slabe stvari, slaba je predvsem ta, da veliko ljudi misli, da ima smisel za fotografijo, čeprav ga nima. A konec koncev, če to nekoga osrečuje, zakaj ne? Telefoni nam omogočajo, da praktično kjerkoli smo, v objektiv ujamemo dragocene trenutke. Še vedno pa ne razumem ljudi, ki ves čas koncerta ali kakšne druge prireditve, snemajo in slikajo. Uživajte v trenutkih, ko ste tam, drugače gre vse mimo vas.
Veliko uporabnikov tudi objavlja blazno dovršene fotografije, pri katerih nam je vsem jasno, da niso posnete s telefonom. Na Instagramu lahko fotografije objaviš namreč samo preko telefona, na računalniku pa samo pregleduješ profile, lajkaš in komentiraš. Zato menim in spodbujam, da se na Instagramu objavljajo izključno le fotografije, ki so bile posnete s telefonom, konec koncev gre za ‘telephone art’ in to ni medij, preko katerega bi dajali v svet vse svoje fotografske dosežke.
Razstave
Tudi v Sloveniji smo v letošnjem letu dobili prve Instagram razstave. Prva, med januarjem in marcem, je bila Eksperiment: mobilno! Mobilna fotografija − s telefona na razstavo, kjer ste si lahko ogledali 194 fotografij Ljubljane, vse skupaj pa je bilo prijavljenih preko 1000 fotografij, kar odlično kaže na popularnost same aplikacije.
Drugo (I spy with my Insta Eye) sta organizirali Anja Renko in Mia Špiler, razstavo pa ste si lahko ogledali med 21. majem in 3. junijem v Kinu Šiška. Izbrali sta fotografije posnete v Ljubljani, New Yorku, Tokiju ter Sydneyu in sicer s temami #homeless, #streetart, #street, #wtf, #YOLO, #fashion, #breakfast, #love, #happymoments in #silence. Na tej sem sodelovala tudi sama in sicer s temo #breakfast.
Če imate primeren telefon, priporočam uporabo Instagrama. Če tudi ne boste objavljali fotografij, jih lahko le gledate, že to vam lahko polepša dan. Jaz večinoma spremljam le slovenske uporabnike. In kateri so moji najljubši? Defenitivno je to @tjasha, ki jo prepoznamo po minimalizmu, intervju z njo pa si lahko preberete v zadnji št. revije Elle. @aljaskrt me zadnje čase razveseljuje s fotografijami s Finske, kamor se je odpravila na izmenjavo, tu je še @katjanered, ki popestri z barvitostjo, @bazilika, ki izvrstno v objektiv ujame hrano, ki jo ponuja v svojem bistroju, @domagojmaric pa nas popelje po ulicah Hrvaške.
Seveda bi še in še lahko naštevala, lahko pa si meni ljube Instagramerje lahko ogledate tudi na mojem profilu. Najdete me pod uporabiškim imenom @simonagobec
SIMONA GOBEC 
na tri stvari bom komentiral:
1. z instagramom se sam ne ujamem najbolje, ker imam občutek da njihovi efekti dejansko naredijo kvaliteto slike še slabšo kot že je. pa pri tem mislim kvaliteto slike v tehničnem smislu. čeprav je lahko problem tudi kvaliteta kamere, ki jo uporabljam, ki je v bistvu na nivoju “webcam”. dosti boljša in uporabna se meni zdi aplikacija snapseed, še posebej, če si aktiven na google plus, ker je pač zadeva googlova.
2. glede snemanja koncertov in to bi se lahko s tabo celo strinjal, ampak po drugi strani je pa tako, da če nimaš nekaj, kar bi te na nek dogodek spomnilo, potem bo to šlo v pozabo. ravno pred parimi dnevi sem po naključkju našel nekaj video posnetkov s koncetra U2 v zagrebu leta 2008 in ugotovil, da sem dejansko pozabil, da sem tam kdaj sploh bil. no, ko sem si zavrtel tiste videe, pa je bilo tako, kot da bi se koncert zgodil včeraj, skratka vse se mi je vrnilo v spomin. in zdaj se pač sprašujem, koliko dobrih koncertov iz preteklosti bo šlo v pozabo, ker pač takrat še ni obstajala tehnologija, ki jo imamo danes. tako da jaz si vsak koncert posnamem vsaj par tistih komadov, ki so mi bolj pri srcu, da imam pač potem nek spomin in dogodek lahko podoživljam.
3. če sem na kaj alergičen, potem sem na to pogruntavščino glede “mobile photography”, ki se širi ko kuga. fotografija je pač fotografija. seveda obstja milijon različnih naprav, s katerimi lahko fotografijo posnameš (jaz imam celo kemični svinčnik, ki celo snema videe), ampak fotografija je na koncu samo ena in edina. tako da ta hype in trend okoli fotoaparata na mobilnih telefonih je pač nekaj, kar jaz ne razumem. fotografija obstaja že več kot 150 let in s prihodom mobilnih telefonov se glede tega ni kaj dosti spremenilo. tako da ta “phone art” in podobne pogruntavščine so meni bedarija. obstajata samo dve vrsti fotografije – dobra in slaba.