Vsak človek na svetu ima določene navade. Zjutraj, ali kadarkoli že, se vstanemo, nekaj pojemo, mogoče spijemo kavo, si umijemo zobe, se oblečemo, zaklenemo vhodna vrata brez da bi se spomnili, da smo jih in oddidemo opravkom naproti.

Dokler imamo v življenju določene obveznosti kot so šola, služba, treningi, prostočasne dejavnosti v katere smo vpisani in zanje plačujemo, moramo svoje zadnjice tudi spraviti tja. Vsaj naj bi jih. To nam tudi pomaga organizirati nas čas. Problem pa nastane, ko imamo preveč prostega časa in ga ne organiziramo. Tako se marsikdaj verjetno zalotimo, da pridemo domov in obsedimo pred računalnikom, čeprav smo v njega buljili že prej cel delovnik, gledamo filme ali pa čas presedimo na pijačkah s prijatelji. S tem seveda ni nič narobe, če po nekaj dneh, tednih, mesecih ali bog ne daj letih ugotovimo, da se nam pravzaprav zdi, da nimamo časa in da ta kar leti, čeprav vsi vemo, da bi lahko naredili mnogo več. To pa nas spravi tudi v slabo voljo, smo tečni, ker vse delamo zadnji trenutek oz. vedno prelagamo na jutri.

Zakaj je organiziranost dobra, če ne nujna?

/Zato, ker z njo lažje obvladujemo stres. Če opravimo vse, kar vemo, da moramo, se seveda počutimo bolje in nimamo konstantnega občutka, da nekaj lovimo. Na koncu dneva, ko vidimo kljukice na seznamu, pa se lahko zadovoljno uležemo v posteljo in zaspimo z nasmehom na ustih, brez da bi nas skrbelo za jutri.

/Z njo se držimo rokov. Če vedno nekaj prelagamo, se prej ko slej zgodi, da se nam nekje zatakne. Sploh, ker nam mnogo stvari vzame več časa kot predvideno, ker žal nismo super heroji, ki bi lahko ustavili čas.

/Povečamo si efektivnost. Veste, ko pravijo, da več stvari kot imamo za narediti, več naredimo? Seveda, če vse sproti podelamo.

Sama spadam med bolj neorganizirane ljudi. Mnogo seznamov je že letelo v koš in mnogo aplikacij je šlo v večna digitalna lovišča. Vse dokaj neuspešno. Pa to ne pomeni, da se ne držim rokov, samo zraven skoraj spustim dušo. Sicer je res, da pod pritiskom delujem najbolje, se pa sprašujem, kako vse prenašajo moji živci. Najbolj sproščeni verjetno ne morejo biti. In ker je nekje potrebno začeti, nekaj nasvetov, ki bodo upam pomagali tudi vam.

/Vsako sprejeto nalogo skušajmo opraviti čim prej oz. jo naprtiti drugemu, če je to njegova naloga. Ne se delati fine, prosim, tudi drugi jih nalagajo vam. Če je ne moremo opraviti takoj, si to nekam zapišimo, da ne pozabimo, ko pride čas zanjo.

/Če nekaj počnemo pogosto, kot npr. vpisujemo gesla, pogledamo na izpis, pregledujemo spletne strani … si jih dajmo pod zaznamke (odlična spletna stran za shranjevanje URLjev, ki jih hočemo pogledati kasneje: http://www.instapaper.com/), v mape, skratka tja, da jih bomo našli takoj in ne vedno znova razmišljali kje so. Kot npr. moško pospravljanje kondomov v predal ob postelji, tudi to je organiziranost.

/Uporabljajmo koledar oz. opomnike. Vem, da si vsi govorimo, da imamo vse v glavi, ampak nimamo. In že ne vem kolikokrat se je meni, verjetno pa tudi vam, sredi noči zgodilo, da smo se prepoteni zbudili iz sna in se spomnili, kaj bi morali storiti dvanajst ur nazaj. A bolje, da se zbudimo sami, kot pa jezna stranka, prijatelj ali mačka.

/Ne kupčkajmo. Če smo nekaj opravili, pospravimo, izbrišimo, samo naj ne bo več pred nami. Tako bomo naredili prostor za nove stvari.

Takole, v teoriji je vse lahko in v praksi tudi. Samo navaditi se je treba. Bojda traja 21 dni predno se navadiš, potem ti pride v kri. Tako kot meni, ko sem 15 dni skupaj pisala blog, včeraj pa ga nisem in mi je bilo strašno čudno. Zato je danes nov in jutri bo spet.