Jaz v bistvu rada pojem, a lahko bi se reklo, da me je tezko poslusat. Posluha ravno nimam najbolj razvitega. Ne, ne, 100 % je kdo sedaj rekel, ah Simona, imas posluh … no, predstavljajte si pevski zbor v osnovni soli. Tudi jaz sem bila vpisana. Sem zelo rada pela, a potem se je velikokrat zgodilo, da je uciteljica iskala nekoga, ki je malo odstopal od celotnega zbora … krog se je ozal, ozal in glej … Simona. Tako da mislim, da kaksno leto sem vztrajala, potem pa sem tovrstno petje prepustila bolj podkovanim.

Uuu, pa ko sem bila se mala, mala, sem na veeees glas rada pela. K sreci obstaja tudi video kaseta z veliko posnetki mojega otrostva, med drugim tudi en, na katerem na ves glas nadiram bozicno smreko s pesmico ‘pika poka za goro, tisto dekle moje bo …’. O ja, la la la.

Tudi danes rada pojem, je pa res, da moram biti v pravem moodu, da pojem na ves glas v druzbi. Za stirimi stenami pa se kar pogosto delam, da sem Pink ali Severina, ki pojeta pred nabito polno dvorano ;). Razmisljala sem ze tudi, da bi se vpisala na zasebne ure petja, da se naucim peti vsaj tako, da ne bom na polno fusala. Morda pa kdaj, ko spet privarcujem nekaj denarja.

Skratka, pojmo na ves glas – ne glede na to ali smo sami ali v druzbi. Glasba resuje zivljenja in pripoveduje toliko veselih in zalostnih zgodb ljudi iz celega sveta. Pomoje smo preko glasbe tudi najbolj povezani. Zato (govorim tudi zase) pojmo kadar se nam zahoce. Ok no, mogoce sredi predavalnice ali cakalnice pri zdravniku malo tisje kot drugje ;).

Tudi na morju veliko pojemo. Vsako leto se tudi najde kaksen hit, ki potem odmeva nekaj tednov. No dobro, priznam … nasi hiti so stari nekaj let, lahko bi rekla ze skoraj nekaj deset let, pojejo jih pa vecina nase ‘upokojene’ (niso toliko stare, le pojejo ne vec) pevke. Ampak je fino … te pripravijo do tega, da se deres iz pet.