Celo leto komaj cakas na … dopust. Jaz sem ta teden odsla na se nedefinirano dolgega, a naslednjih 14 dni bom svoje sloke prste na nogah namakala na Cresu. Trenutno lezim na postelji, utrujena od kosila in sonca, druga spi, tretja pomiva posodo. Ah, sladke skrbi ;). In seveda hvala Mobitelu in Hrvatskemu telekomu, da sta koncno ustimala đabe net.

Ja … res je lepo biti mlad. Prejsnji petek so me pri mojih 26ih sprasevali za osebni dokument, vceraj pa smo tudi ugotovile, da nam vecina ljudi pripise manj let. Pomoje mi bo cez nekaj let to precej laskalo, ampak, da me imajo danes za mladoletno? Hmm, kaj pa vem. Na plazi sami mladci, ga vprasas koliko je star, pa so vsi tam med 18 in 20. Zunaj po lokalih dosti mladih, na vlaku mladci, povsod mladci. Zdej pa tko – ali hodim jaz na napacne kraje pri svojih letih ali pa … no v bistvu se nicesar drugega ne spomnim.

Vazno je, da uzivamo. Vcasih koga presine, da bi se bilo potrebno ustaliti, ampak pogoji malo zamujajo. Z veseljem bi imela redno sluzbo (o tem kdaj drugic), moza in morda ze kaksnega otroka. Pa smo se vedno ostali nekje vmes. Mladi in nori.

In povzetek prvega dne morja:

– ce mislis, da bos zamudil trajekt, to odmisli in pritisni na gas. Po omejitvah ja,

– mlad si, kolikor se mladega pocutis (torej okoli 18 pri 26ih),

– konec julija je ze zjutraj 87 stopinj,

– nazdravt je treba, samo mogoce ne s toliko razlicnimi pijacami,

– starsi se ob 1h popoldne v najvecji vrocini zogajo v vodi s tamalimi. Ja, ce to vem, sem bila tudi jaz tam, pa kaj ;),

– en blog napisem ravno v casu, ko Amadeja pomije posodo :).