Pot z vlakom

Vsaj nekajkrat mesecno se peljem z vlakom. Iz Ljubljane v Store in obratno. Za tiste, ki ne veste, Store so mesto(?) malo naprej od Celja, znane pa so predvsem po zelezarski industriji. Se nikoli mi ni padlo na pamet, da bi na vlaku napisala blog – mogoce zato, ker v rokah drzim svoj Galaxy S2 in se pri vsaki cetrti besedi zmotim. Ravnokar me je napralo, ker sem ocetu trdila, da mi svez zrak prav pase in da itak ne bo se dezevalo … no, zunaj lije in v dveh minutah sem bila gnila. Pa dobro, itak pravijo – kar te ne ubije, te ojaca. Moja pot z vlakom traja nekje uro in stirideset minut. Plus 10-15 minut do in z vlaka. Kar lepa. Ce je dan lep in zunaj ni teme, si lahko se lepo napasem oci. Razen, ce mi je slabo, ker se vozim v nasprotno smer … kot npr. sedaj. Ampak mi ni slabo … tako zelo :). Na vlaku slisis ter vidis sto in eno zgodbo. Lepe, tecne, mlade, stare. Par let nazaj sem imela obdobje, ko sem privlacila cudake in o tem tudi napisala en blog- ga kasneje polinkam, drugace pa poguglajte – update: tukaj je ta zapis. Zadnje case pa se mi to k sreci ne dogaja in potem imam cas za razmisljanje, pisanje, slikanje dreves po poti, poslusanje Jana Plestenjaka, gledanje nadaljevank – spet na mojem nadpametnem telefonu. A se kdo sprasuje – a ta zenska nima racunalnika?? Imam, samo je baterija tako slaba, da se Duhamelov poba v seriji Las Vegas ravno trikrat nasmeji, nje zmanjka. Ok, taktika, da mi ob pisanju cas nenormalno hitro minil, se obrestuje – ce mi ne bi bilo cudno, da ze nekaj casa stojimo, bi pozabila prestopiti na drug vlak v Zidanem mostu. O, Zidani most. Tudi to je ena cvetka nas stajercev … tam moramo namrec v vecini primerov, razen treh ali stirih vlakov dnevno (med tednom, med vikendi direktnih ni), ki gredo direktno v Maribor, prestopati, ker vlak pelje direktno v Dobovo. Ampak clovek se vsega navadi, tudi pokanja sem in tja.

Vlak je naceloma kul, ce ga dojemas s pravim odnosom. Vzame ti ogromno casa, a lahko takrat kaj pametnega naredis – beres novice, gledas lustne fante, se ucis, delas za sluzbo, pises smse in glej, glej – blog. Vcasih ga sicer nasi krepko serjejo – vlaki so prepolni, stari, se pokvarijo in potem stojis sredi nicesar, da pride drug vlak ali kak bus, samo recimo, da na okvare nimamo vpliva. Pa prepocasni so – sicer se lahko usedes na hitri vlak, samo potem je stroskovno gledano vseeno, ce gres z avtom. Razen, ce si zaprisezen okoljevarstvenik, potem pa le pogumno na vlak.

Takole, nekje polovica moje poti je za mano. Sedaj pa grem cakat na tistih nekaj kilometrov poti, kjer vlece signal, da lahko tole objavim :).

Lep pozdrav iz Trbovelj.

Advertisements

One thought on “Pot z vlakom

  1. Sedim včeraj na Bohinjski progi s Srbskim parom, ki imata službo v Italiji. tako sproščenih, odkritih in optimističnih ljudi kot so Srbi, ne srečaš vsak dan.

    Upam da bo Srbija v nekaj letih v eu.
    sedaj, ko sose odrešili Slobota, so toliko normalni ali ne noralni kot mi Slovenci.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s