(Ne)športno navijanje

Slovenci smo maloštevilen narod, a dosegamo svetovne športne dosežke. Seveda so vsi športniki deležni velike podpore, predvsem ob uspehih, ob porazih se sicer najdejo posamezniki, ki so glasnejši kot ob zmagah, a vseeno – če potegnemo črto, lahko rečemo, da pridno navijamo zanje.

Včeraj je bilo v dvorani Zlatorog Celje zopet ‘bučno’. Prvo tekmo osmine finala sta namreč odigrala Rokometni klub Celje Pivovarna Laško in HSV Hamburg. Celjani so žal izgubili za visokih devet golov. Če se vrnem po spominu nekaj let nazaj, natančneje v najbolj uspešno sezono Celjanov – 2003/04, ko so osvojili naslov evropskih prvakov, se zadnje sezone temu niso približale, a ne govorim zgolj o igri celjskih rokometašev. Res je, da se vzdušje v dvorani stopnjuje bolj kot se prvenstva približujejo koncu (če se tako daleč seveda uvrstimo), a vseeno, tudi včerajšnja tekma je bila pomembna, vzdušje v dvorani pa zelo čudno. Najbolj glasni so bili seveda Florijani, brez katerih si sploh ne upam pomisliti, kakšna tišina bi bila v dvorani, ostali del publike (v dvorani je bilo cca. 4500 gledalcev), pa je navijal po naslednjem ‘načelu’ – glasno žvižgaj in se deri, ko je v napadu nasprotna ekipa, ko sodniki ne odsodijo pravično, na igrišče meči zmečkane papirje, ki so drugače namenjeni navijanju, če si zares jezen, pa na igrišče vrži tudi steklenico. Ko je v napadu domača ekipa, kljub vzpodbudi komentatorja, zaploskaj na vsakih 6 minut (priznam, tudi jaz nisem, ampak en plosk na cca 50 ljudi je bolj tako tako), bučno navijanje pa prepusti Florijanom. Navijanje se ni spremenilo ne ob izenačenjih na začetku, ne ob stopnjevanju razlike.

Vse lepo in prav, ampak ne razumem logike, zakaj je potrebno biti glasnejši ob napadu nasprotne ekipe, kot ob napadu domače? Zakaj lahko uničiš navijaški material (pa čeprav je šlo ‘le’ za rumene papirje) in na igrišče mečeš steklenice, nisi pa sposoben glasno športno navijati? Verjetno športniki ne govorijo brez razloga, da jih včasih energija publike ponese do zmage. Prav tako mi je nadvse zanimiv fenomen, da ljudje glasneje ploskajo v odmorih, ko se iz zvočnikov zasliši Golica. Super, da se poveselimo, ampak lahko bi to isto energijo pokazali tudi potem, ko so na igrišču igralci.

Vendar, kakšno pravico imam jaz, ki tudi nisem bučno navijala, le da bi se to obrnilo, če bi se pridružili tudi drugi, a še vseeno, če ploska levi sosed 5 sekund, se pridruži mogoče desni in potem oba odnehata, ker ne ploska cela vrsta.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s