Zmage so luštna reč. Tudi, če smo zelo skromni in se raje držimo v ozadju ter potihoma nizamo svoje uspehe, nam odkrito rečeno verjetno tu in tam paše doseči kakšen, tudi širnemu svetu, viden dosežek.

Za zmago je potreben švic.

Seveda se tu in tam zgodi, da se ti ‘vsere’, načeloma pa je za dobre dosežke potrebno veliko truda, znanja, neprespanih noči, podpore, iznajdljivosti, tudi joka in predvsem vztrajnosti. Pa še ena pomembna stvar, ki jo marsikdaj pozabimo – za zmago so potrebni tudi porazi. Ob njih se kaj pametnega naučimo in predvsem vidimo, česa ne smemo zasrati v prihodnosti :).

So male in so velike.

Za nekoga je lahko zmaga že to, da zjutraj vstane ob prvem pisku budilke. Ok to so male zmage, ko tekmujemo proti samemu sebi. Lahko tekmujemo proti drugim, v čem vse, pa raje ne bom naštevala. Ne glede na to kakšna je zmaga, je sladka. Nikoli ne bom pozabila moje prve zmage – v osnovni šoli sem jaz, nepiflarka, zmagala v kvizu o Angliji in odšla zastonj v London. Jupi, ja. Res je, da mi zaradi zibanja na ladji ni bilo še nikoli prej in nikoli po tem v življenju tako slabo in to dva dni zapored in da iz tega potovanja nimam niti ene slike, se pa spomnim sladke zmage in sladkih utrinkov s poti. Tudi tega, da sem spoznala fanta iz Spodnje Idrije, s katerim sva … se pogovarjala kar veliko :). V športu nisem zmagovala, ker niti nisem tekmovala, no, v bistvu niti nisem trenirala :), se pa veselim in včasih tudi jočem ob zmagah naših športnikov. To pa odpre čisto drugo sfero …

Zmage dvignejo pričakovanja.

Mhm, tu pa se začne tisti del, ki je včasih še težji kot sama pot do zmage. Ko zmagaš enkrat, bi rad še drugič in ne samo, da bi rad to sam, to bi od tebe radi tudi drugi. Naši športniki blestijo že od vedno, v zadnjih nekaj mesecih, predvsem pa tednih, pa nizajo uspeh za uspehom. Smučarji, skakalci, biatlonci, rokometaši, hokejisti in še bi lahko naštevali. Sama spadam v tisto skupino, ki seveda pričakujem oz. si srčno želim, da jim uspe do konca, vedno, tekmo za tekmo – no, tja spadamo verjetno vsi. Če jim ne uspe, pade kakšna kletvica, ampak hej – takšno je življenje in takšen je šport. Včasih je odvisno le od tebe, včasih pa tudi od drugih dejavnikov in ko pade to skupaj, se ne izide vedno po naših pričakovanjih. Zakaj tako omenjam šport? Ker vsi, predvsem pa mediji, včasih ustvarjajo preveč pričakovanj. Resnično upam, da športniki ne spremljajo tega, ker jim včasih ne more biti v nobeno korist. In roko na srce, kar veliko ljudi išče neuspeh in ne uspeha.

Zmage so pomembne, tudi, če si ne priznamo, ampak pomembno je, da ob svojih uspehih ne zaspimo, ker potem jih ne bo več. Še nobena župa se ni skuhala sama, pa prvič je bila verjetno zanič :). Švic, vztrajnost in veliiiiko poguma. Vsi, ki jim je nekaj uspelo, imajo jajca. In verjamem, da lahko vsi zmagamo marsikje, le upati si moramo.