Kaj sem se naučila v mesecih, ko sem bila brez službe?

Pridejo situacije, ko ostaneš brez službe zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, včasih tudi prostovoljno – to je verjetno še najboljše, ker potem ti po navadi ni tako zelo hudo, kot če te odpustijo. No, kakorkoli, situacija na trgu vsekakor ni rožnata, je pa daleč od tega, da bi bilo nemogoče dobiti službo, če veš kaj hočeš. In kaj sem se naučila jaz v tistih mesecih iskanja službe?

1. Ne bediraj, ker nimaš službe. Seveda pod pogojem, da imaš ‘našparanega’ nekaj denarja, ki te bo naslednjih nekaj mesecev reševal. Drugače pa se po najboljših močeh trudi dobiti novo, v vmesnem času pa uživaj in se ne odrekaj vsem stvarem samo zato, ker kao nimaš denarja, ker te to spravi v slabo voljo.

2. Bodi izviren/na. Pri iskanju službe, sploh v trenutnih časih, ko je konkurenca ogromna, rabiš precejšnjo mero izvirnosti. Presenetila me je izjava na razgovoru za službo v marketingu, ki je obsegala tudi snovanje manjših kampanj in pisanje tekstov, da so dobili večino življenjepisov v Europass obliki. Halo? Moj ni bil takšen in evo, si že korak naprej. Upaj si, seveda v mejah okusa in odvisno od službe, za katero se prijavljaš, a mislim, da lahko na čisto vseh področjih narediš nekaj izven okvirjev.

3. Ne obupaj. Če ne dobiš odgovora, to ni nič čudnega, to je očitno praksa slovenskih podjetij, ki po eni strani prosijo ljudi naj delajo za njih, po drugi strani pa niso pripravljena dati feedbacka, čeprav ustrezaš vsem zahtevanim postavkam. Velikokrat bi lahko rekli “it’s not you, it’s them”. Če pa se prijaviš za nekaj, čemur ne ustrezaš, pa je odgovor jasen. Kradeš čas sebi in njim.

4. Navduši tiste, ki te ne pričakujejo. Pošlji (hüd) CV tja, kjer nimajo razpisa. Seveda je pogoj, da veš kaj hočeš delati. Ni malokrat praksa, da tako lažje prideš do službe, kot če se prijavljaš na oglase. Govorim s prve roke, ker sem tako službo dobila že dvakrat.

5. Zgradi si mrežo. Ok, spet odvisno kaj počneš, ampak danes imamo bolj kot kadarkoli prej možnost, da vse kar si do danes že naredil (izobrazba, delovne izkušnje), razen, če nisi naredil nič in čakaš čudež, objaviš na Facebooku, Linkedinu, pišeš blog, Twittaš, skratka, deliš svoje mejnike, izkušnje in razmišljanja z ostalimi. Dober občutek je, ko prideš na razgovor, pa te nekdo že ‘pozna’, ker je prebral tvoj blog.

6. Ob pravem času pride vse. Res je, da so nekateri brez službe nekaj let. Potem pa se vprašaš, če jo zares potrebujejo? Je krivda res ta, da služb ni, ali je problem tudi v iskalcu, ki mu nič ni všeč? Osebno sem šla do konca, ‘skenslala’ nekaj razgovorov in tudi kakšno ponudbo, ker mi ni bila všeč. Ampak sem vedela, da še imam čas, če ga ne bi imela, bi sprejela že kakšno prej. Zato mislim, da ob pravem času, če veš kaj hočeš, pride vse. Če ne veš, pa ti marsikaj ni všeč, ampak vseeno sprejmi različne ponudbe, mogoče pa ugotoviš, kaj bi počel/a.

Če potegnem črto – službe so! Za tiste, ki želijo delati in ki vedo kaj želijo delati, ki so pridni ter inovativni. To sem slišala že velikokrat, tako s strani ponudnikov kot tudi prosilcev zaposlitev. Ne pravim, da je popolnoma povsod tako, so poklici, predvsem zelo specifični, kjer je res težje dobiti službo, a nekje se mora delati selekcija. Še vedno pa ne podpiram študentov, ki študirajo kolikor dolgo lahko, po pridobljeni izobrazbi pa brez kakršnihkoli delovnih izkušenj pričakujejo, da jih bo čakala služba. No go. Razen z vezami, to pa je že druga zgodba.

Advertisements

7 thoughts on “Kaj sem se naučila v mesecih, ko sem bila brez službe?

  1. Pa vseeno obstajajo tudi takšnji, ki so pridni delavci, ampak vedo delati samo tisto kaj jim kdo pokaže. Teh je bilo v preteklih letih zaposlenih v naših tovarnah na tisoče, pa so delali pridno 20-30 let, ja pa službe si ne vedo poiskati, ker pač ne vedo kaj bi delali, vse… Pa prosim tiste, ki veste kaj je treba delati, da poskrbite tudi za te, saj niso sami krivi, da so samo pridno delali, delali kot jim je bilo naročeno.

  2. No, očitno si mlada, pametna, lepa in samozavestna punca.
    Problem pa smo tisti, ki nismo lepi, smo debeli, grdi in stari. Znanje in ambicije pri teh nič ne štejejo. Ostane nam le životarjenje ali da poskusijo nekaj na svoje. Pa četudi je varovanje otrok ali urejanje vrtov .

  3. @korkrdaj: ja, samoiniciativnosti je pri nas absolutno premalo. Ni pa krivda samo na strani delavca, tudi delodajalci bi morali to veliko bolj spodbujat.
    @Stric Marč: tako bom rekla, vsekakor starost vpliva na to. Izgled ne, to je samo izgovor. Tudi starost ne v toliki meri, da bi bilo nemogoče. Tudi starejši si najdejo posel, samo treba je bit iznajdljiv. Ne maram besede: ne gre ali pa ne morem. Ker konec koncev ugotoviš, da se vse da. Če lahko nekdo drug, to pomeni, da lahko z veliko volje in dobrimi idejami, tudi ti.

  4. Kdor je iznajdljiv ne rabi Zavoda za zaposlovanje, ne rabi nasvetov, ne rabi firm, ki živijo na računpolitike zaposlovanja in ne rabi države, programov in najinega modrovanja.
    Jaz govorim o tistih, ki to niso.

  5. Tako z državnega telekoma kot z tv 3 rtv slo so mi odgovorili v 2 dneh. Sicer negativno, evidenčno, načeloma ne odgovarjajo, sem pa jim nasul reference, kot edini Slovenec brez faksa kadarkoli pisal za študenstski časopis, ter 2 blogerski nominaciji.

    Prvi8 stavek prošnej pa je:

    Nisem najboljši notranji novinar, sem pa dober.

    Jih je vrglo s stola?

  6. Simana valda,
    kakšni razpis lepo prosim?
    če si notrani novinar, pol res ni težko poslat. In če si dober, takoj odgovore.
    Seveda ne bo takoj, kje pa, kriza in ne zaposlujemo, večno pa tudi stara mama na z tv 3 ne bo?

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s