Kdo ne mara prvega aprila – dan, ko se lahko še bolj hecamo kot po navadi in recimo, da nam naj ne bi nihče zameril, če so šale seveda okusne. Vsako leto si rečem, da me ne bo nihče nahecal, pa je moji mami to uspelo že pol ure za tem, ko sem se zbudila. No, pa drugo leto :).

Je pa prvi april dan, ko zelo nerada berem novice, ker roko na srce res ne veš, kaj vse si bodo mediji izmislili. Zanalašč sem pregledala kar nekaj člankov na različnih portalih in ugotovila, da nekako nimam zaupanja v nobeno novico, ki je danes objavljena. Prav tako se pod vsako pojavljalo komentarji v smislu “1. april, hahaha…”. Nimam nič proti današnjem hecanju, če je v mejah normale in tako, da ne škodi nikomur, ampak, včasih gre predaleč.

Se pa sprašujem, je prav, da to počnejo mediji? Predvsem na Twitterju sem danes prebrala že kar nekaj komentarjev na to temo, da v Sloveniji tako ali tako ne moremo vedeti ali so danes novice hec ali ne, ker se dogajajo takšne stvari, da je karkoli že mogoče. Mediji bi morali biti tisti, ki jim lahko 100  % verjamemo vse dni v letu. Tisti, ki bi morali pisati preverjene in kvalitetne objave. Ne take, prepisane od drugod, ampak na svoj način posebne, s pridihom in razgledanostjo novinarja ter ne z zavajajočimi naslovi. Če si že gladko izmislijo, bi lahko bili vsaj toliko in na koncu dodali stavek, v katerem povedo, da je članek prvo aprilska šala.

Vsekakor ni prav, da ljudje izgubimo zaupanje. Sploh, če je to od tistih, ki nas vsak dan polnijo z informacijami. Sicer je pa kvaliteta nekaterih medijev tako padla, da včasih res ni velike razlike med prvoaprilskimi šalami in površnimi članki – s tem mislim predvsem na spletne medije in portale, ki živijo od hitrega produciranja objav.