Podjetje ima nov, super izdelek. Recimo izdelku kava. Ker nimajo denarja, povabijo v “ekipo” poceni freelancerje (ne izkušene) ali pa sosedovega Janeza, ki se po službi ukvarja še malo z oblikovanjem, njegova žena pa je imela petko pri slovenščini in bi lahko spisala nekaj tekstov, ter jih tudi primerno lektorirala. Izdelek se imenuje “Super kava”, ampak, ker smo malo tu in malo tam, malo prevajali in malo ne, se na spletni strani in v priloženem pdfju poleg “Super kave” pojavi še “Super Coffee”. No, ko direktor končno popusti pod pritiskom, da je pa res nujno narediti tudi letak za lokale (to je seveda koristno, če je narejeno primerno), naredijo še to, seveda pa nihče ali pa zelo površno prebere predno gre stvar v tisk in evo ti ga na, manjka ti kakšna črka, tu pa tam pa katero besedo malce narobe zapišeš.
Drugo podjetje se odloči za FB oglaševanje. Naredijo par oglaskov in evo ti ga na, pojavi se napaka pri zapisu besed. Ker zares je stresno in težko pravilno zapisati 135 znakov.
O tem, kje vse se pojavljajo čisto banalne napake, raje ne bi, ker bi verjetno pisala še nekaj ur. Ampak ne razumem, kako je nekdo pripravljen vložit svoj denar v oglaševanje in vse ljudi, ki so v to vključeni, ni pa toliko (pustimo, da bi že ljudje, ki jih plačaš za to, morali narediti to 100 %), da bi sam temeljito pregledal stvari. Res je, da bom, če mi bo všeč, vseeno kupila ‘Super kavo’, sem se jim pa in se jim še bom čudila, da mi na mestu, kjer sem jo prvič opazila, dajo pred nos letak, ki vsebuje brezvezne napake. In smejim se tujim podjetjem, ki pri spletnem oglaševanju na našem trgu uporabljajo Google translate. Če nimajo niti toliko denarja, da bi dobili nekoga, ki bo pri nas primerno komuniciral, mislim, da nima smisla, da sploh poskušajo, ker se samo smešijo.
In upam, da bo vsem podjetjem, ki bi tako radi prišli poceni skozi, kmalu kapnilo, da sosedov Janez, ki zna nekaj ukazov v Photoshopu in njegova žena, ki je imela pri slovenščini petko, nista niti približno dovolj, da bi njihovo blagovno znamko spravila v uspešen položaj. Ne pravim, da rabiš nekaj 10.000 €, da te ljudje opazijo, ampak 1.000 € za tiskan letak, ki vsebuje slovnične napake, neusklajenost in grde slike, je ne samo stran vržen denar, ampak celo škoda izdelku.
p.s. Vem, da tudi moj zapis vsebuje slovnične napake in bi bil ob objavi kje drugje potreben lekture. Ja, lektura, tudi to obstaja. No, jaz sem blogerka in na tem mestu si lahko privoščim kakšno napako, sem pa prepričana, da jih tale zapis vsebuje manj, kot kakšna knjižica za navodila uporabe paličnega mešalnika podjetja X, ki ful poceni prodaja v Sloveniji, predvsem na sejmih.
SIMONA GOBEC 
Končno — ! ! ! potrebna je večja skrb za jezik. Saj že nekateri napovedovalci širijo napačno vezo .ne rabim mislit, pisat ,govorit. Izginil je glagol TREBA JE.
Mogoče so uporabili taktiko napake nalašč. nekdo je videl, se nasmehnil in povedal še komu. in ta naprej, in ta spet naprej.. na koncu imajo večjo prepoznavnost kot nekdo, ki je vložil nekaj v to, da je pravilno napisano.
Sam sem zaposlen v podjetju, ki je nekoč izdalo letak, kjer naj bi določena akcija trajala do tega in tega 2011, a je v letaku, čisto spodaj in čisto na malo pisalo da velja do tega in tega 2001. sam sem to čisto naključno opazil, opozoril nadrejene, skupaj smo se nasmejali in to je bilo to. čez par dni je prikorakal gospod in povedal, da imamo napačno letnico. Misleč, da tega živ bog ne bi opazil, smo spoznali, da dejansko so ljudje, ki preberejo katalog do zadnjega znaka.
Peter, slovnične napake niso nekaj, čemur bi se lahko smejali. In ja, obstajajo ljudje, ki preberejo vse in če je tebi v ponos, da se govori o podjetju z vidika ‘joj veš da so meli napako v letaku hahahah’ ali pa ‘uu ena besna blogerka je pisala o nas’, potem prav, ampak slovenščino je treba ohranjat na vseh vidikih, sploh pa, ko ljudi ‘poučujemo’ o nečem, npr. o naših izdelkih, storitvah.
Ampak vsakemu svoje. Je pa žalostno, ker tako prepričanje vsekakor ne koristi ne blagovnim znamkam, ne dobrim agencijam in ne dobrim freelancerjem.
Nikar me ne razumi napačno – ne podpiram slovničnih napak in zdi se mi, da slovenščina z mladimi še bolj izumira. tiskarske napake s smešne, slovnične pa ne, čim več ljudem to vcepit in čimveč jih spodbudit pri ohranjanju našega jezika. Boli me srce, ko vidim najstnike z izrazi ful, kul, fensi in vsemi podobnimi sopomenkami dobrega, zanimivega in lepega.
To, da manjkajo vejice in so zapisane napačne besede, ni tiskarska napaka. In nobena napaka ni smešna. Sploh, če pride v javnost preden jo kdo odkrije.
Sem se predal.
Motijo me samo tiste napake, ki pomensko spremenijo sporočilo.
Si pa ob vsaki takšni napaku mislim: “Če si jebivetričen pri oglaševanju, si verjetno tudi pri izdelku, ki ga reklamiraš.” In izdelka ne kupim.
Imam pa slabo izkušnjo s slovenskim podjetjem, ki trži Nestle. Opozoril sem jih na napako (žitarice namesto žita) in so odgovorili, da je pregledala lektorica z mariborske fakultete. Sem prosil za ime lektorice, a so me poiskali po medmrežju in pisali mojemu direktorju, da med službenim ćasom nadlegujem njihovo firmo. Na srečo sem imel takrat dopust.
Težava je žal precej širša in bolj zaskrbljujoča in jo v najočitnejši meri uteleša npr. polpismeni idiot Iztok Fartner — da namreč izginja vsakršna samokritika in samorefleksija, vsa merila sprejemljivega sporazumevanja in kulturno-jezikovni standardi; da je ljudem kar naenkrat vseeno, če je izdelek ali storitev ali oglas samo “na približno” pravilen — češ, važno je, kaj smo hoteli povedati, ljudje (ki so neumni) bodo že razumeli, a ne. Prav žalostno je, da postajamo taka amerikanizirana poneumljena teleta — saj je prav jezik, v svetovnem merilu edinstven in zanimiv, s številnimi posebnostmi, pravzaprav še ena redkih lepih stvari v tej kurčevi ušivi pokvarjeni in čedalje bolj idiotski državi.
@Igor: tale ja pa podla ja, da kr pišejo direktorju. Eni se pač ne znajo soočati z negativnimi komentarji. Tud to je ena izmed stvari za debato, ampak to je že tema za čist svoj blog :)
@filmoljub: ja žal je tako. Eni imajo čisto poseben slog pisanja, ker mislijo, da je to ql. Saj ne rečem, v določenih pogledih čisto ok izpadejo kakšne ne čisto slovenske besede, ampak jih moraš znati uporabiti v pravilnem kontekstu ali pa vsaj uporabiti navednice.
Iztok je pa Iztok….. samo to bom rekla :D
Mene ne motijo neslovenske besede in pogovorna slovenščina, če spadajo v kontekst. So pa mesta, kjer bi MORALI biti dosledni! In ja, pri meni se dejansko zgodi, da odložim izdelek s slovnično napako nazaj na polico, če me ta preveč moti. Vedno se najde dovolj dober nadomestek. Občutljiva sem tudi na napake v časopisih, še posebej če je celo naveden lektor …
Mislim pa, da je pri nas problem tudi v tem, da, kolikor mi je znano, (zaenkrat še) lahko dejansko lektorira kdorkoli. Če se ne zahteva potrdila o izobrazbi, lahko to naredi tudi srednješolec za 5 €. Dopuščam možnost, da to morda opravi celo bolje kot kakšen jezikoslovec, pa vendar mislim, da bi se to področje moralo urediti.
Dejstvo je, da nas oglaševalska sporočila v določenem pogledu marsikaj učijo – ne samo o izdelku/storitvi sami, ampak nam celotni paket nekaj pove; torej slika in tekst. In ja, se absolutno strinjam, da ne bi smel lektorirati kar vsak. No, nekateri sploh ne lektorirajo svojih besedil. Jaz bi šla celo tako daleč, da bi kaznovala vsakega, ki bi resno kršil lektorska pravila, ker konec koncev, kaj nam koristi slovenščina v šolah, če potem po televiziji in v časopisih gledamo in beremo slovnične napake?
Kapital oglaševalcev si lahko drzne zlorabljati celo jezik ;)