Vedno si želimo nečesa drugega, dokler …

Ta objava je verjetno posledica tega, da že od 2. septembra sedim za knjigami in se trudim dokončat izpite. Ker je prav, da dokončam kar sem začela, ker so listki na katerih piše tvoja izobrazba danes baje zelo pomembni in ker izobrazbe ni nikoli preveč, čeprav so baje diplomanti (kar sem sedaj) bolj zaposljivi kot tisti z magisterijem (ki ga naj bi imela čez __ časa). No, ko takole sedim za knjigami se seveda blazno smilim sama sebi. Ker se mi je resnično, sploh po enoletnem premoru, težko spravit k učenju in bi počela miljon drugih stvari.

No, miljon ravno ne, bi pa predvsem pisala (kar počnem ravno sedajle, wuhuu) in fotkala. In to sta dva opravila, ki se jih nikoli ne naveličam. A veš, ko se spraviš nekaj počet in si misliš joj, ko bi le lahko počel nekaj drugega in ko začnem početi tisto drugo, si spet premisliš. Če se vam to dogaja, potem vsekakor ne počnete radi tega kar že pač počnete. Jaz pa ko pišem, rada pišem in me jezi, če me kaj vmes zmoti. Pa vem, da včasih verjetno pišem bedarije na tem blogu, ampak verjemite, da ni lahko dati v svet vseh svojih razmišljanj, sploh, če si pod njimi podpisan s svojim imenom in priimkom. Pa ni lahko, ko napišeš kaj takega, zaradi česar te napadejo in skritizirajo z vseh koncev in vetrov. Se moraš znat branit in vseeno stat za svojimi prepričanji, ali pa enostavno priznat napako. J* ga, če je znaš, bolje, da si tiho.

Aha ja, sem malo zašla :). No druga stvar je pa fotkanje. Ko fotkam, padem not in to bi počela dneve in noči. Sploh, če gre za kak dogodek, kjer se dogaja, sem tja, loviš trenutke. Noro. Ali pa kak dan, ko rabiš odklop. Greš po mestu, fotkaš nekaj kar 3/4 ljudi sploh ne opazi. In tudi, če prideš domov sredi noči, utrujen, vseeno vzameš kartico, naložiš fotke na računalnik in jih pregledaš, od prve do zadnje. In tudi, če je od dvestotih tam samo ena, ki ti je uspela in ki ti je všeč, ti to privabi nasmeh na obraz.

Saj niti ne vem, kaj hočem s to objavo povedat. Mislim, da to, da me delanje stvari, ki me ne veselijo in jih moram početi le iz neke obveze, izredno jezi in mi pije življenjsko energijo. Ampak vem, da v življenju ne moreš vedno početi le tistega, kar ti hočeš. Lahko pa med drugim počneš tisto kar ti hočeš in upam, da to prej, ko slej najde vsak. In ko to najdeš, moreš to uresničit. Pika.

Advertisements

3 thoughts on “Vedno si želimo nečesa drugega, dokler …

  1. tudi jaz včasih vržem uč na…
    tokrat “in ta dva opravila”
    včasih smo pisali in te dve opravili

    (dvojina nam je nekoč dvigovala samozavest..verjetno ne poznaš propadlih “skupnih učnih jeder” v Jugoslaviji)

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s