Tako prekleto na živce mi gre, da vsakič, ko primem v roke zapiske drugega avtorja istega področja, so njegovi izrazi drugačni. Če nisi ravno genij ali pa se ti ne da ukvarjati z vsemi področji, ki ti jih naš šolski sistem servira, potrebuješ nekaj časa, predno sploh ugotoviš, da se učiš nekaj, kar mogoče že znaš, ampak je zapakirano tako, da se ti zdi ‘o spet nekaj novega’.

Ena izmed, vsaj meni opazna razlika, je v ekonomiji, ki se je učimo na Ekonomski fakulteti in tisti, ki se je učijo na Pravni fakulteti. Ko me je, zdaj že bivša cimra, ki študira pravo, prosila, če ji kaj razložim, sem rekla ‘itak, ni problema’. No, pa sva kmalu končale, ker dejansko nisem vedela kaj dosti, pa ne da bi jaz vse pozabila, ampak zato, ker uporabljajo čist drug sistem označevanj in razlag. Podobno dilemo imajo tudi druge ekonomsko-pravne naveze. Razen verjetno tistih, ki obvladajo vse v nulo in znajo vse knjige na pamet, v razred katerih pač ne bom nikoli spadala :).

Ko so še moji bratranci hodili v osnovno šolo, so me tu pa tam prosili, da jim pri matematiki kaj razložim. Tudi to seveda ne bi bil noben problem, če ne bi delali to po nekih sistemih, ki so se razlikovali od tistih, ki smo se jih učili mi. Nima smisla, da razlagaš nekaj nekomu po drugem sistemu, ki se ga mora v šoli držati.

No in vprašanje za vse vas – a ne bi bilo lažje, če bi vsi uporabljali enake definicije, označbe in postopke?