“Če imam mamico in atija, sem srečna.”

Ravnokar med novicami prebrala, da gospa Likočeva meni, da homoseksualcem ne smemo zaupati otrok. Njeno stališče je že dolgo časa jasno, ampak…

Ljudje se delimo samo na dobre in slabe. Ne glede na spol, raso, versko pripadnost itd. Po njenem mnenju se vzorec ponavlja, npr. hčerka matere samohranilke bo tudi sama samohranilka. Res je, da velikokrat res pride do ponavljajočih se vzorcev, ampak vzorce najdemo povsod.

Družina naj bi bila sestavljena iz mame, očeta in otrok. Ampak, a to zagotavlja srečo? Nikakor ne. Včasih je kdo srečnejši, če en od članov ni več vlkjučen v družino, naj si bo to zaradi zlorab, alkoholizma, varanja… Skratka, nobena oblika skupnosti ni sama po sebi zagotovilo, da boš srečen. Važna je klima, medsebojno razumevanje in sreča. Zakaj homoseksualci naj ne bi imeli otrok? Zgolj zato, ker nekateri še vedno mislijo, da je homoseksualnost bolano stanje, ki odstopa od normalnega. To ni razlog, da se jih izloči iz nekih normalnih življenjskih procesov, dokler so sami toliko pametni, da otroke vzgajajo tako kot je potrebno, jih učijo potrebnih stvari in jim puščajo prosto pot pri življenjskih odločitvah. Če pa jim bodo od malega tupili v glavo, da je homoseksualnost edina normalna stvar na svetu, da moreš biti tak, drugače si čuden…tudi zaradi tega nekdo, ki ni, ne bo homoseksualec, bo pa verjetno nestrpen do ostalih.

In moje mnenje je, da niso homoseksualci nenormalni, so pa nenormalni vsi tisti nestrpneži, ki stresajo svoje frustracije na vse, ki so vsaj malo drugačni od njih – drugega spola, druge narodnosti, druge spolne usmerjenosti itd.

Pa tega itak nikoli ne bo konec…

Advertisements

63 thoughts on ““Če imam mamico in atija, sem srečna.”

  1. Draga Simona,

    lepo si napisala. Problem je v tem, da v vsaki družbi vedno najdeš fašiste. Oni bodo vedno proti vsaki manjšini. Ko pa govoriš o gejih, je stvar še hujša. Veliko raziskav je potrdilo, da so homofobi sami latentni homoseksualci. Se pravi, da želijo uničiti tisto, kar je v njih in česar se bojijo.

    In trenutno imaš v naši državi cca. 80% ljudi, ki so za referendum o novem družinskem zakoniku. In za referendum so, ker bi radi glasovali proti. Procent fašistov v naši ljubi domovini je približno enak temu, kar je bilo v Hitlerjevi Nemčiji.

    Osebno sem v velikih dvomih. Ali ostati v tej nestrpni deželici ali oditi v tujino in pozabiti, da sem se rodil v Sloveniji. Druga opcija je lažja, ampak vseeno sem še toliko domoljuba, da bi rad prispeval v blagor Slovenije.

    Tem nestrpnim kretenom manjkata izobrazba in znanje. Pogruntaj način, da jih izobrazimo in dobila boš Nobelovo nagrado. Vsaj od mene.

    LP.

    M

  2. Citiram Dajano: Pa OK, recimo, da bi dobili zakon, da lahko homoseksualci posvojijo otroke. In kaj se lahko zgodi? Nekaj otrok bo tako posvojenih (en je že). In potem bodo imeli ti otroci probleme, bodo tožili državo in bomo spet na začetku. :roll:

    Taki otroci bodo kvečjemu imeli probleme (kar se zafrkavanja zaradi homoseksualnih staršev tiče) le zaradi nestrpnih ljudi, torej ne bodo problem njegovi starši, ampak posamezniki, ki se bodo do njega nestrpno obnašali. Torej tukaj otroke prizadanete taki kot Dajana – in kako lahko potem sebe pogledaš v ogledalo in si rečeš, da si dobra oseba, če zmerjaš take otroke? Kako si lahko potem ti sam dober starš, če zmerjaš otroka oz. če boš otroka sodil po njegovih starših? Kako lahko potem ti mirno spiš, če veš, da si ti sam kriv za to, da en otrok ponoči joka zaradi tega, kako si se obnašal ti ali pa tvoji otroci, ki si jih sam naučil takega mišljenja in vedenja? Ne mi potem govoriti, da ti gre za dobrobit otrok, če ti potem čez njihove starše in njih pljuvaš.

    Veš, Dejana, nedolgo nazaj so se ljudje na ulici obračali in grdo govorili čez samohranilke in otrokom v obraz govorili pankrti. Od tebe bi res pričakovala malce več strpnosti, ker si tudi ti samohranilka in tudi ti odstopaš od tega, kar naj bi družina po tvoje bila.

  3. @Marko: negativni komentarji vedno bodo in če mene vprašaš, bo šlo samo še na slabše. Tudi če so starši super in lepo vzgojijo otroka, ga lahko družba pokvari, ker tam preživi le več časa. Kakorkoli – ping pong.

  4. ne bi rad nikogar žalil, ampak vse prevečkrat je očitno, da tisti, ki v tem primeru nasprotujejo enakopravnosti, niso preveč inteligentni.

    lep primer sta dva tipična argumenta:

    1. homoseksualnost ni naravna, torej jo je treba zavreči. predvidevam, da taki ljudje potujejo peš, ker avtomobili in ostala prevozna sredstva nimajo nobene veze z naravo. predvidevam tudi, da ti ljudje ne hodijo k zdravniku in jemljejo tablete, ko so bolni, ker to nima nobene veze z naravo. v naravi je bolna žival prepuščena na milost in ne milost, kar dejansko pomeni smrt. v naravi tudi obstaja zakon močnejšega, tako da morala, zakoni in kar je podobnega nimajo nobene veze z naravo, tako da zakaj jih imamo?

    2. otroci homoseksualcev bodo maltretirani s strani vrstnikov, ki bojo iz heteroseksualnih družin. to je recimo isti argument, kot če bi imeli naslednjo situacijo. v nekem kraju bi večinsko prebivalstvo bilo rasistično. in na podlagi tega bi potem sprejeli zakon, po katerem noben predstavnik druge rase v tem kraju nima pravice bivati. ista logika. skratka, tiste, ki dejansko predstavljajo problem se jemlje kot za razlog, da se nekomu ne podeli pravice. ali pa recimo še boljši primer. recimo, da jaz sovražim vse tiste, ki so proti enakim pravicam homoseksualcev. pri tem javno izrečem, da bom vsakega takega nasprotnika, v kolikor bo to nasprotovanje javno izrazil, tudi dobil in pretepel. in na podlagi tega, potem država sprejme zakon, po katerem javno izražanje proti enakopravnosti homoseksualcev ni dovoljeno, ker bi s tem preprečili, da se ljudi pretepa. torej ne ukrepati proti tistemu, ki bi pretepal, ampak vzeti nekomu neko pravico, zaradi katere bi ga lahko nekdo neupravičeno pretepel.

    tako da ja, meni se zdi, da to razmerje med tistimi, ki so za in tistimi, ki so proti pravicam homoseksualcev je nekako tudi nek pokazatelj kako inteligentni smo v bistvu slovenci.

  5. http://www.rtvslo.si/blog/isauros/kako-prodati-otroka-kontakt/62307
    tale blog se splača prebrati. Prav tako se splača prebrati blog GLAVCA tukaj, na Siolu.
    Na vsak ančin pa se splača prebrati tudi javno dostopne podatke o strmem naraščanju HIV-a med slovenskimi homoseksualci, katere oblast- prav zaradi tega Družinskega zakonika zelo premišljeno skriva.

    In kmo boste malo bolj prisebno – po branju- razmislili, potem – upamn- ne bo nikogar več, ki bi še trdil, da je to, da se da otroka vsakemu, ki se mu pred prebliskom dvinge, normalno.

  6. Seveda ni normalno, da se da otroka vsakemu. Mislim, da je pot do posvojitve že za pare moški-ženska tako težka in dolgotrajna. Tako da bi za homoseksualne pare bla verjetno še daljša. Sej lahko nrdiš teste, tud psihološke. To, da narašča HIV med homoseksualci je zaskrbljujoče, ne rečem, ampak glede na to, kaj vse se dandanes dogaja in da predvsem dost mladih nima sploh soli v glavi, narašča verjetno tud med ostalimi..poleg vseh drugih bolezni, neželjenih nosečnosti, ko mlade punce kr v vrstah stojijo po bolnicah itd.

  7. Če si prebereš Družinski zakonik, posebej poglavje Posvojitev (od 217. člena dalje), piše, da lahko pri partnerski skupnosti (torej skupnosti istospolnih partnerjev) pride do posvojitve le s strani enega izmed partnerjev, pa še ta lahko posvoji otroka svojega partnerja – torej en izmed teh dveh je biološki starš otroka, ta drugi pa lahko tega otroka posvoji. To je tako, kot v heteroseksualnih razmerjih, ko lahko partner posvoji biološkega otroka od svojega partnerja. To pomeni, da se obveže, da bo za otroka skrbel kot določa zakonik (in bo v primeru razveze zanj tudi plačeval preživnino, otrok pa lahko v primeru smrti enega izmed teh dveh staršev po njem pridobiva pokojnino – in kaj je v tem slabega? Mar ni to v otrokovo korist?).

  8. Jaz bi pa uvedla vsakoletno obvezno testiranje na spolno prenosljive bolezni (SPB) za VSE ljudi – potem bi se pa videlo, dejansko stanje v državi. Se mi zdi, da se homoseksualci bolj testirajo od heteroseksualcev ravno zaradi tega, ker se vedno govori, da so pri homoseksualcih SPB bolj pogoste.

    Ljudje varajo in lahko potem dobijo kakšno SPB, doma partnerju ne povejo, partner mu zaupa, seksata brez kondoma in tako dobiš novo okuženo osebo.

  9. Posvojitve, same po sebi, meni osebno niti niso sporne, menim pa, da ima vsak otrok pravico do bioloških staršev, pa tudi, če so zgolj donatorji.
    Gre za pravo krvno sorodstvo, za družinsko drevo in DNK zapis.
    Za nekatere ljudi je to zelo pomembno pri oblikovanju osebne identite, konec koncev je dedni faktor pri oblikovanju osebnosti pobemben. Pomemben je tudi z vidika dendnih bolezni in vidika, da ti včasih pravi sorodnik lahko reši življenje /presaditev mogza/ in podobno.

    Osebno pa mi je zelo sporna idustrializacija proizvodnje otrok po naročilu.
    Sami donatorji.

    Narava ima v sebi nekaj, česar se ljudje občiajno ne zavedamo – išče kompatabilnost, ima instrumente s katerimi sestavlja gensko sliko – privlačnost je namreč nekaj zelo zanimivega in sploh še ne dovolj raziskanega. Rezultat naj bi bil gensko čim boljši.
    Zakaj je nekatere ljudi zmedla v njihovi orientaciji in jim naravno onemogočila reprodukcijo, ve le ona. A človek jo želi vedno presegati.
    In išče pravico. Želje so seveda egoistične. Kar je po svoje tudi naravno.
    Je pa zanimivo, da homoseksualno usmerjeni izvirajo iz heteroseksualnih družin in so jim stiske otrok, ki bi izvirali iz homoseksualnih družin, neznane. Poznajo svoje težave, težave otrok pa so jim iskustveno tuje.
    Vsi povprek pa teoritizirajo od tem, kako je svet nekulturen in netoleranten itd. A nekatera dejstva so dejstva. Po kakšnem vzorcu bodo torej vzgajali svoje otroke, si bodo želeli, da se njihovi otroci poročijo in imajo otroke, ali si bodo želeli, da so tudi oni v homoseksualni zvezi….
    vsak starš za svoje otroke nekaj želi…ima vizijo, tudi če potem kulturno izjavi, da kar si bo otrok izbral, bo dobro zanj, samo da bo srečen, a kako mu pri tem pomaga oblikovati identiteto. To je kompleksen pojem in ne vsebuje spolne orietacije, vsebuje pa lahko želje po tem, kako ustreči staršem in kako okolju itd. In vse frustracije in konflikte, ki iz tega izvirajo.
    Raziskav na to temo je pa veliko in različne rezultate prinašajo, čeprav vsak zagovornik svoje strani najde raziskavo, ki potrjuje tisto, kar mu ustreza. Tako, da ni, da bi človek nasedal na rezultate raziskav kar tako in nepremišljeno in sploh ne prehitro.

    Pri vsej tej zadevi zagovarjam trostarševstvo. Biološki oče, mati in posvojitelj. Kako si razdelijo funkcije in pravice pa menim, da bi bilo potrebno skleniti dogovor. Vsekakor menim, da ima otok pravico do vseh treh. V takem primeru otrok ne bo v zadregi, če bo v šoli moral napisati spis za 8. marec z naslovom : Moja mamica, tudi če bo živel z dvema homoseksualcema. Vedel bo za obe vlogi obeh spolov. Čustva pa bo lahko razporejal recipročno z ljubezni, ki jo bo prejemal – morda bo tudi hrepenel po čem drugem v večji meri – a vsaj ne bo brez in ne bo v stiski in morda bi bilo treba tudi otroku dati kakšno možnost odločanja kej bi bil, ko bo dovolj star. Saj če bo srečen v določenem okolju, bo tam tudi ostal. Ta pravica se mi zdi za otroka pomembna.

    Nimam pa pojma “kako o tem” družinski zakonik. To je zgolj moje osebno mnenje. Načeloma ne zagovarjam situacij, ko so ljudje v stiskah zaradi zakonodaje. Ne majhni ne veliki ljudje.

  10. @Borut (@JJ): Potemtakem se po tvoje torej ne da nič sporočit in bi bilo njbolje, da bi celotno človeštvo se nehalo ukvarjat s čemerkoli in začelo stagnirat. Vse se spreminja, vse se mora spreminjat, se da spreminjat in vse se bo spreminjalo.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s