If I had my life to live over, I would perhaps have more actual troubles but I’d have fewer imaginary ones.  (Don Herold)

Kamorkoli se obrneš, povsod so skrbi. V službi, doma, na poti, lastne skrbi, tuje skrbi, skrb zaradi sebe, skrb zaradi drugih. Vse lepo in prav, da skrbimo, ampak, ste se že kdaj zamislili nad tem, da smo ljudje praktično totalni bedaki, ker to počnemo? Razporejenost človeških opravil, skrbi in težav je čisto napačna. Med tem, ko se jaz sekiram, da bo moj projekt pravočasno oddan, mater, mogoče samo nekaj 10 metrov stran od mene skrbi, kako bo jutri nasitila svoje otroke. Ja, je precej huda primerjava, ampak meni da vedno znova misliti.

Nikoli ne veš, kaj pride jutri. In najlepša reč pri vsakem dogodku v življenju je, da se iz njega da po navadi vedno potegniti dobro stvar. Ne verjameš? Imaš avtomobilsko nesrečo in totalno zlomiš avto. Si živ? So vsi ostali živi? No, kaj torej pizdiš za brezveze. Ti ukradejo telefon in zraven tatovi zapravljajo z moneto ravno v času, ko nimaš službe (lastna izkušnja)? Ja, ni prijetno, pa kaj…napraskaš denar imaš nov telefon in ko dobiš cifro do tistega, ki ti je telefon ukradel, ga pošlješ v tri p* m* in ti je lažje. Včeraj sem bila na koncertu, kjer bi lahko vzela s sabo fotoaparat in poslikala kar nekaj slovenskih ‘zvezd’. Pa ga nisem in jih nisem. Pa sem se sekirala tam in celo pot domov, kakšne fotke bi lahko dobila. Namesto tega sem pa preživela super noč z mojimi prijatelji in fotkanje bi mi ukradlo kar nekaj trenutkov z njimi, poleg tega pa vse pesmi, ki jih itak med fotkanjem ne slišim. Torej…zmaga dobra družba in končno sproščujoč vikend po vseh ne toliko prejšnjih.

Kaj imajo rože na hlačah s tem? Spominjajo me na sproščenost, plaže, poletje in brezskrbnost. To pa so ene izmed stvari, zaradi katerih se nam v življenju ne od…pelje.