To izjavo sem slišala v petek. Tej osebi smo sicer ravno tisti dan dokazali nasprotno, a o tem kdaj drugič. Jaz z nagradnimi igrami v smislu, da bi kaj veliko zadela, žal nimam opravka, kolikor pa sem imela, so bile te izpeljane korektno. Lego kocke, ki sem jih zadela v osnovni šoli, so tudi prispele ;).

To, da organizatorji kdaj prilagodijo pravila, je jasno. Lani je npr. Probanka razpisala fotografski natečaj, kjer je v pravilih pisalo, da bo komisija podelila prvo nagrado, čeprav je potem ni. Glede na to, da si se sodelovanjem strinjal, da se lahko vse fotografije uporabijo v propagandne namene Probanke, je logično, da lahko, tudi če niso podelili prve nagrade, te fotografije vseeno uporabljajo.

Spomnim se tudi, če izpostavim kolega blogerja Iztoka Gartnerja, ko je konec leta 2008 zapisal blog z naslovom ‘Tistemu, ki zapiše najbolj odštekan komentar, za novo leto podarim vinjeto’, čeprav ga je potem gospodarska kriza tako udarila, da je ni mogel podariti, se zgovarjal, da je bil vse skupaj en hec, dokler ga niso ostali blogerji skoraj linčali in je vinjeto le podaril. Ja, stara zgodba, ampak dober dokaz temu, da se moraš držati tega, kar obljubiš, ker slab glas potuje še hitreje kot dober.

Nagradnih iger je dandanes toliko, da se človek že vpraša, če znajo podjetja še sploh kako drugače pridobiti potršnike. Takoj, ko nekaj prijateljev lajka page na Facebooku si rečem, ziher je nagradna igra, in res je. To je dobro za tiste, katerih življenje se vrti okoli številk, dosti pa jih ne pomisli, da nagrada marsikdaj ne privabi kvalitetnega potrošnika, ampak požrešnega, ki te pozabi takoj, ko je nagradne igre konec, pa še takrat, ko kaj zadane, se ti lahko zgodi, da s tem ni zadovoljen.

Skratka, veliko je zgodb, pozitivnih in negativnih. Verjetno marsikdo kdaj malo priredi pravila, pa potrošniki niti ne vemo za to. Če pa veste, se uprite, ker imate vso pravico. Če pa ste na strani organizatorja, pa delajte tako kot je treba, ker vas bodo prej ko slej linčali.