Včeraj sva se s cimro in hkrati mojo tesno prijateljico, ki je študentka medicine, udeležili predavanja na njihovem faksu o odpravi njihovih študentk v Afriko. Že kar nekaj let se skupine študentov medicine (Sekcije za Tropsko medicino) odpravljajo v Afriko, kjer pomagajo lokalnemu prebivalstvu. Konkretno ta skupina se je tja (natančneje v Zambijo) odpravila  lani poleti in tam preživela tri mesece. V Zambiji imajo svoj klinični center in bolnišnico, kjer zdravnik dnevno pregleda preko sto ljudi, ob torkih in četrtkih pa so na vrsti tudi operacije. Potem pa se naši zdravniki bunijo, da imajo gužvo??

Zgodbe, ki so jih pripovedovale se človeku zasidrajo v srce in te ne pustijo hladnega. Od vseh podatkov o umrljivosti (tako dojenčkov kot njihovih mater), številke o okuženih z virusom HIV so gromozanske, starostna doba je nizka .. skratka, rečem lahko samo vsa čast tem študentkam in že vsem prejšnjim in bodočim skupinam, ki bodo storili isto in šli pomagat v Afriko. Jaz vem, da ne bi zdržala. Pustimo ob strani, da bi serijsko omedlevala ob pogledih na rane, ampak da zdržiš pritisk vseh ostalih dejavnikov – umre ogromno ljudi, veliko izmed njih je dojenčkov, podhranjeni so in najraje bi dal denar kar za vsakega, ki ga spoznaš.

Je pa tudi res, da ni nič čudnega, če imajo družine tam po pet, šest otrok in da imajo možje več žen. O kontracepciji seveda ne želijo slišati ničesar, pa čeprav bi jo lahko dobili zastonj in prepričana sem, da jih o tem tudi kar veliko opozarjajo, a še vseeno je ozaveščenost na zelo nizki ravni. Če bi se razmišljanje ljudi spremenilo, bi bilo marsikaj drugače, a vseeno je nesmiselno pričakovati, da bodo ljudje v Afriki, glede ne njihove razmere, razmišljali pametneje, če še pri nas matere, ki nimajo denarja, rojevajo po tri, štiri otroke.

Če se vam zdi, da vas je recesija udarila po žepu in da živite v pomanjkanju, vam priporočam ogled kakšnega filma ali pa predavanja o predelih kot je Afrika. Počutili se boste veliko bolj srečne, da ste kjer ste!