Zakaj je bolje/slabše delati za tekočim trakom, kot pa hoditi v šolo?

V Sloveniji je po podatkih, ki sem jih dobila v knjižici Slovenija v številkah 2008 (dostopna na strani http://www.stat.si) bilo v l. 2002 (na žalost so ti podatki kar stari) 7% ljudi (starih nad 15 let, ki jih je bilo v letu 2002 1 692 898), ki nimajo izobrazbe oz. dokončane osnovne šole, 26,1% jih ima končano osnovno šolo, 54,1% srednjo šolo, 5,1% višjo šolo in 7,9% končano visoko šolo. Torej, ljudi z višjo in visoko izobrazbo ni prav veliko, če to primerjamo s številom ljudi, ki ima končano samo srednjo šolo.

Ne razumem mladih, ki se raje kot za študij, odločijo, da bodo raje hodili v službo, kjer delajo kot norci, za to pa so plačani slabo. No tudi taki morajo biti, drugače nekih preprostih, slabo plačanih del, ne bi nihče opravljal. Razumem tiste, ki si študija ne morejo privoščiti, takemu na žalost ne ostane veliko več kot to, da si najde čim boljšo službo, ki pa je še vseeno slaba. Seveda je to odvisno tudi od sposobnosti in samoinicativnosti, ker tudi nekdo, ki ima končano samo srednjo šolo, lahko doseže marsikaj, mogoče celo več kot nekdo, ki ima v žepu celo magisterij. Ne vem pa zakaj nekateri vržejo puško v koruzo, pa imajo čas, imajo denar in tudi sposobnosti, da naredijo nekaj iz sebe. Očitno se jim preprosto ne da, vprašanje je samo zakaj? So se sami tako odločili? Je kriva slaba vzgoja? Slaba družba?

Že Tito je rekel: ‘Učite se, učite se in še enkrat, učite se.’

Advertisements

17 thoughts on “Zakaj je bolje/slabše delati za tekočim trakom, kot pa hoditi v šolo?

  1. Časa je veliko, vendar nam nekaj zablokira ko pride do šole… Zato se ljudje raje odločijo zaposliti ter vsaj kaj narediti v letu dni (zasluziti €). Vendar je izobrazba vsekakor pomembna pri primerni službi za celo življenje ter iz finančnega vidika se bo tudi splačalo.

    LP, Joško

  2. Ja joško prav imaš. Dolgoročno gledano je izobrazba vsekakor pomembna. Marsikomu zablokira pri izobrazbi, sploh če imaš dobro službo v kateri uživaš. Tako da joško sporočam ti tole: Knjiga NE smrdi! :D

    LP

  3. Meni se dozdeva, da je večini lažje iti delat kot pa študirat, ker tudi je. Mentalno delo je bolj naporno kot fizično delo v službi, na faksu pa še posebej, ker je potrebno ogromno časa preživeti za knjigami in na računalniku, iskanjem podatkov itd.

  4. verjemi, življenja ima dosti dejavnikov
    tudi jaz sem pustil faks, zarad ljudi, ampak samo zarad ljudi, ki niso ljudje s faksa, samo zaradi ljudi. zakaj ne študirajo zato ker se marsikdo ne more več preživljat brez denarja, zato ker pač si začneš nekje pri 18 sestavljat prihodnost, zato ker se za ušivih 50€ na mesec več, ne splača ;)

  5. Kaj je lažje, je odvisno do posameznika. Tud jst sm ena izmed tistih, ki sem se odločila za delo, ampak študij imam namen dokončat. Enkrat nekje :) V bistvu me je poleg drugih dejavnikov enostavno živcirala misel na to, da bom šele čez nekaj let končala študij.. brez delovnih izkušenj. In če bi, bi verjetno bila na istem kot sem sedaj. Z nič izkušnjami, oz. vsaj ne s tremi ali dvemi leti kakor ponavadi zahtevajo od delojemalca. In če bo le šlo, bom takrat ko bi diplomirala, že imela nekaj let izkušenj.

    Ni v slabi vzgoji, ni v družbi, vse je v posamezniku in njegovih željah, ne željah njegovih staršev in tet. Ni vse: delaj tako kot ostali.

    In ne boš verjela, poznam dosti ljudi, diplomirancev, ki delajo za trakom. Zakaj? Ker imajo izobrazbo, ampak nimajo izkušenj. Ker povpraševanja preprosto ni. In oh ja.. ker nimajo vez, tako kot nekateri. Živim v mestu priložnosti, a žal to tega očitno ne ponuja.

  6. Ja ful so pomembne izkušnje. Nič ti ne koristi, da npr. narediš magisterij, če nimaš izkušenj, ker te nihče ne bo vzel v službo. Jaz sem sedaj absolventka in delam, če pa si ne bi sedaj nabrala nekih izkušenj, bi pa redno službo težko dobila, pa čeprav bi imela diplomo v žepu.

  7. Vsi poudarjajo delovne izkušnje, ampak za neko administrativno delo je dovolj eno leto, cela vesoljna Slovenija se pa obnaša, kot da smo diplomanti debilni.
    Iz prakse lahko povem, da znamo veliko samo pač ni to dovolj za iskanje posla, in ja redki še posebej tisti, ki niso obiskovali gimnazije govorimo več kot en tuji jezik in ja nas se pošilja delat v proizvodnjo, ker vic stoletja.

  8. Če dovolite, glede na to da govorite o tekočih trakovih?!

    V “moji” fabriki sedaj v času krize pospešeno odhaja v penzijo cela generacija žensk, ki so po večini celo delovno dobo preživele za trakom. Zakaj , kako, to je težko enostavno odgovoriti. Ker sam sicer ne delam ravno za trakom , dosti “višje” pa tudi ne , bom poskušal modrovati kar v prvi osebi. Torej pred dobrimi dvajsetimi oz. tridesetimi leti so bili tudi pogledi na naše zgodnjo zaposlovanje bistveno drugačno kot je zdaj. Veliko družin si je dobesedno oddahnilo, ko se je njihov nadebudnež takoj po OŠ odločil oditi v tovarno. Glede tega je zdaj velika sprememba saj mislim, da fabrike ne sprejemajo več delavcev pred 18 letom. Poleg tega gre omeniti tudi zelo drugačna razmerja. Pogosto je bilo razmerje plač (bile so javno razgrnjene) čistilka : glavni direktor max 1 : 3 in tudi nasploh se zaposlitev v tovarni ni štela za tako strašen neuspeh. Še posebno (zdaj čisto v svojem imenu!) če je človek prišel iskati delo z opravljeno spodobno poklicno šolo. Takrat je izgledalo , da se mu nikoli v življenju ne bo treba bati za dobro službo. Sorazmerno dobro plačano in dobro nasploh.
    Kje ste slišali, da zdaj mladi pristajajo za tekočimi trakovi, tega pa ne vem. Jaz v glavnem jih tam ne videvam kaj dosti. Če pa že , imajo makedonske ali šiptarske priimke.
    @Tan!a ! Da bi pa za trakovi delali diplomiranci ?! Ja, no, če tako praviš!

  9. dare ti je poznano Gorenje, Bsh Nazarje, Skaza, Leplast..? Sem iz Velenja, kjer je poleg knapov večina ljudi zaposlenih v omenjenih proizvodnih podjetjih. In ogromno mladine. Seveda z nedokončano izobrazbo ali samo srednjo šolo. Pa tudi diplomiranci delajo tam, ker izven mesta nočejo iskat službe, in jim za začetek kaj drugega res ne preostane. Kako kje smo slišali da mladina pristaja za tekočimi trakovi? Ta podjetja bi že zdavnja šla v tri krasne, če se v njih ne bi zaposlila mladina, se ti ne zdi? Moja mami je kontrolerka v eni izmed firm, in kaj misliš kakšne ima sodelavce? Res je, da je večina makedoncev in šiptarjev, je pa tud ogromno mladine.

  10. @Tan!a. Seveda lahko govorim samo o okolju, ki ga poznam in to so predvsem fabrike na Idrijskem. Da je na Šajerskem tako drastično drugače me sicer malo preseneča, glede tvoje logike o prihodnosti tovarn brez mladih pa nimam pripomb. lp

  11. Hvala lepa pa tako izobraževanje.V šolah te filajo predvsem tako znanje ki ga v življenju marsikdaj ne potrebuješ.Zame pa hodijo študirati in doštudirati samo lenuhi tisti ki nočejo delati ali nekaj z rokami ustvarjati saj ravno s takim delom se veča BDP.Predvsem pa toliko doktorjev znanosti in magistrov imamo pa lahko rečemo da zaradi tega v svetu ni lakote ali pa da imajo vsi pitno vodo ali pa kar je največji absurd da nekdo v svetu študira noči in noči potem pa se zaposli v kaki vojni industriji in izboljša neko orožje ki bo mogoče nekoč nekdaj ubilo tudi otroka temu pa še rečemo celo kolateralna škoda.Koncu koncev pa dragi fakultetni ljudje kdo pa dela zdrahe v politiki in začenja vojne,ljudje z končano ali nedokončano osnovno ali srednjo šolo morda. Neeeeee to ste vi tako imenovani visoko izobraženi ljudje,pa dajte pa se malo zamislite nad tem.Zelo rad pa bi videl kakega morda filozofa predvsem pa politika ki bi si moral plačo zaslužiti sam ne pa da z bla bla bla dobiva tako ali tako vsaki mesec plačo iz državnega proračuna in za konec moje mnenjeje da skoraj večina doštudiranih če bi bil takšen sistem ne bi imela niti za kruh kaj šele za mleko,raje sem to kar sem in znam marsikaj narediti in tudi filozofirati če je treba,zatorej hvala lepa za študiranje.

  12. @adonis: se strinjam, da nas v šolah učijo marsikaj kar nam v življenju ne pride prav. a vseeno, za uspešen razvoj družbe so potrebna različna znanja. če tudi delaš ti nekaj povsem fizičnega v neki firmi, mora to firmo nekdo vodit in tega ne more uspešno delati, če nima potrebnih znanj. je pa res, da si lahko ta znanja pridobiš tudi drugače in ne samo s tem, da študiraš določeno smer. šole se potrebne, je pa res, da bi moralo biti dosti več poudarka na praksi. jaz sem se največ iz moje smeri (ekonomije) naučila šele v zadnje pol leta, ko delam. pridejo mi prav znanja s faksa, a šele v praksi dejansko osvojiš to, ko vidiš kako se to dejansko počne.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s