Danes je telefonska komunikacija nekaj, brez česar preprosto ne gre. Telefoni so postali del našega vsakdana in mislim, da brez njih tako ali drugače ne moremo. Tudi če kdo slučajno še nima mobilnega telefona (ker eni se temu vztrajno upirajo) ima pa sigurno navadni telefon. Če pa se pogovarjamo o podjetjih, pa brez telefona sploh ne bi mogli poslovati. In tako je telefon tudi neke vrste kanal preko katerega vzpostavimo stik z ljudmi, do katerih imamo tak ali drugačni interes. Tudi pri meni je telefonsko komuniciranje prisotno na vsakodnevni ravni, saj preko telefona v službi komuniciramo s potencialnimi in že obstoječimi strankami. Pri tem pa je pomembno, da poznamo določena pravila telefonske komunikacije, saj lahko drugače že s prvim stavkom zafrknemo celotno situacijo in s tem seveda zgubimo dragocen čas in denar.

Preden sploh zavrtimo neko številko, moramo imeti v glavi cilj oz. namen s katerim nekoga kličemo. Če tega nimamo, nas lahko karkoli preseneti, pri pogovoru se nam bo zatikalo, kar pa bo zmanjšalo možnost našega uspeha. Seveda se je treba prilagajati sogovorniku, a ne preveč, saj je treba prej kot slej priti do bistva, drugače nima smisla, da nekoga sploh kličemo (sploh če se gre za poslovne namene). O (potencialni) stranki se je treba prej tudi malo pozanimati, zato, da ima občutek, da jo na nek način poznamo in da ni samo ena izmed številk, ki smo jo zavrteli. Pomemben je ton našega glasu. Če bomo nekoga klicali z dolgočasnim, zaspanim glasom, brez prave energije, nimamo veliko možnosti, da bomo uspeli. Izžarevati moramo energijo, saj bo to sogovornik takoj začutil in bo tako pogovor lažje stekel. Govoriti moramo razločno in ne prehitro, da nas sogovornik razume. Treba je pozorno poslušati in poskusiti ugotoviti kakšne volje je tisti na drugi strani. Če slišimo, da v ozadju nekaj ropota ali pa da je mogoče sogovornik bolan, zadihan ali kakorkoli, ga je dobro vprašati, če ga motimo. Če tega ne vprašamo in ga bomo pri nečem zmotili, potem je mala verjetnost, da bomo uspeli, saj se nas bo hotel po hitrem postopku znebiti. Če se bomo s tistim na drugi strani linije ujeli, potem smo že na dobri poti do uspeha, no razen, če našega izdelka ali storitve res ne potrebuje, potem tudi dobre komunikacijske in prodajalske sposobnosti ne pomagajo. So pa seveda tudi mojstri, ki prodajo nekomu nekaj, česar ne potrebuje, ampak o tem kdaj drugič. Sogovorniku ne smemo skakati v besedo. Seveda mu predstavimo tekom pogovora vse kar mu moramo, a pri tem mu pustimo, da aktivno sodeluje v pogovoru. Problem se pojavi pri tistih, ki so bolj kot ne tiho. Ti mu razlagaš in ne veš ali mu greš na živce ali si mu sploh zanimiv ali ga dolgočasiš itd. Najboljši pogovori pa nastanejo s tistimi, ki jih stvari zanimajo, te sprašujejo, ali pa preprosto razlagajo – dobro je če o poslu in tudi o kakšnih drugih stvareh, saj tako ustvariš nek kolegialni odnos, seveda pa je s tem pogovor sproščen, to pa je dobra pot do uspeha. Glavni predpogoj da sploh pokličemo je pa ta, da dobro poznamo izdelek ali storitev, ki jo predstavljamo, saj imamo tako odgovor na vsa vprašanja, ki jih dobimo, drugače pa uspeha ni, saj nihče ne bo kupil nekaj od nekoga, ki ne pozna 100% stvari, ki jo prodaja.

To je nekaj skromnih nasvetov za telefonsko komuniciranje. Nek strokovnjak defenitivno nisem, a vseeno, če se držite tega kar piše zgoraj je zmaga že skoraj vaša. Mogoče ne boste dosegli cilja, boste pa vsaj opravili kvaliteten pogovor, ki pa tudi nekaj šteje. Če že ne dobite denarja, pa dobite vsaj dobre izkušnje.