Ne vem kaj mi je šinilo v glavo, da sem v Google vtipkala besedo samomor (brez skrbi, nimam črnih misli), a strani, ki sem jih našla so zaskrbljujoče. Kot najprej sem naletela na nek forum, ki naj bi bil, če sem prav razumela, namenjen temu, da bi ljudi odvrnili od samomora, ampak se je razvil v tudi kaj drugega kot to. Res je, da je veliko objav, kjer želijo ostali koga potolažiti, mu pomagati rešiti probleme, a so tudi take, kjer najdeš marsikateri nasvet kako si vzeti življenje, ali pa kje prerezati žilo, da čim prej izkrvaviš. Tam lahko najdeš nasvete od tega katere tablete moraš vzeti, da lahko umreš, pa katero kombinacijo tablet in alkohola, do tega kako pravilno narediti zanko, da se lahko obesiš (s tem, da je tisti, ki je napisal kako se zanko naredi, to naredil samo zaradi splošnega znanja in ne zato, da bi se kdo zaradi tega lažje obesil … ja seveda). Skratka, žalostno in človeka zaskrbi. Kako pri hudiču si lahko podajajo nasvete kako se najhitreje spraviti na oni svet? Ugotovila pa sem tudi, da nekateri neizmerno uživajo v tem, da se spravijo na rob smrti. Meni se to ne zdi niti najmanj smešno, med tem ko oni o tem pišejo čisto na izi – ‘to pa to te ful zadane, si čist na robu, sam pazi, da ne bo to tvoj zadn trip.’ Imajo tudi anketo – kateri način je najboljši (vlak, tablete, štrik …). Nekdo je postavil vprašanje, kako, da se ni mogel ubiti z dihanjem v plastično vrečko, pa mu je drugi odgovoril, da je verjetno pozabil še na uspavalne tablete. Mislim pa folk? Kaj jim ni jasno? Tam so registrirani ljudje, ki dejansko razmišljajo o samomoru, tudi taki so, ki so o tem razmišljali prej, pa so sedaj le ugledali neko svetlo luč, ampak kako lahko tak človek deli nasvete drugemu kako storiti samomor? To niso heci, čeprav jih nekateri žal tako jemljejo. Mogoče se tam res kdo samo zafrkava, lahko pa nekdo vse te objave vzame (dobesedno) smrtno resno. Žalostno se mi zdi, k čemu vse ta prekleti internet kdaj pripomore. Samomorilci naj bi bili vedno na zelo tanki meji med tem ali si želijo umreti ali želijo živeti, zato jih lahko samo majhen ‘nasvet’, stavek, beseda spravijo čez rob. Žal, ne vedno na stran življenja.

Uradne ocene so, da naj bi v svetu letno naredilo samomor okoli milijon ljudi, v Sloveniji pa 600. In Slovenija je v samem svetovnem vrhu po številu samomorov. Razlogov zakaj želi nekdo storiti samomorov je veliko. Lahko je mogoče socialni status, občutek osamljenosti, jeza, depresija … kot vemo obstajajo tudi strani, kjer ljudje pozivajo druge k samomorom. Neka raziskava, ki so jo opravili na Škotskem, je pokazala, da na verjetnost samomora vpliva tudi število bratov in sester (otroci, ki se rodijo mladim mamicam in že imajo brata/sestro), k samomorom naj bi bili nagnjeni bolj tudi tisti otroci, ki se rodijo mamam najstnicam. To niti ni presenetljivo, saj vemo, da mlade mamice velikokrat niso sposobne skrbeti za otroke, tako v finančnem smislu, kot tudi v tem, da tej nalogi še niso dorasle, kar pa seveda slabo vpliva na otroke. Po tisti raziskavi, naj bi tudi nizka teža ob rojstvu vplivala na večjo nagnjenost k samomorom.

Vsakdo izmed nas bi moral poznati tudi opozorilne znake samomora, da vemo kako se takšna oseba obnaša in ji seveda poskušamo potem pomagati. Pozorni moramo biti predvsem na spremembe vedenja pri neki osebi (npr. umik iz družbe, zavračanje ostalih ljudi, žalost, jeza, depresija, govorjenje o samomoru in brezsmiselnosti življenja …).

Skratka, samomori so zelo resna stvar in jo je treba tako tudi obravnavati. Zato me skrbi in preseneča, da obstajajo taki forumi na katerega sem tudi sama naletela in da obstajajo takšni ljudje, ki jim je to vse skupaj velika šala. Dodam naj še samo to, da obstaja tudi svetovni dan boja proti samomoru in to je 10. september. Takrat nas bodo mediji spet obdali z razno raznimi informacijami o tem, no jaz pa sem svoj delež dodala že malo prej.