Strah

Mene osebno je strah marsičesa. Na primer pajkov. Vem, mi vsi govorijo: ‘Simona, v Sloveniji nimamo strupenih pajkov, zakaj se jih bojiš?’ Nimam pojma! Niso mi lepi, zato pač na žalost, v boju z mano, vsak pajek izgubi bitko, ker ne poznam usmiljenja. Ok, one male pajkece nedolžne pustim, tiste večje, črne odurneže pa pač … no grejo rakom žvižgat – ponavadi se utopijo v umazani, prašni vodi našega sesalca :) Človek naj bi v spanju, tekom življenja tudi pojedel kar nekaj pajkov. Aha zato se včasih zjutraj ne zbudim lačna :D no in po vseh teh dejstvih, mi naj bodo pajki všeč? A-a, jok brate, odpade.

Strah me je tudi kobilic. Mini konj, ki se prav grdo oglaša, ko ugasneš luč, ko jo prižgeš, pa hinavsko utihne. Tudi ti nimajo v bližini mene kaj iskat, ampak ubijem jih ponavadi ne, ker to za sabo pusti preveliko packarijo. Je pa res, da ko zagledam kobilico, se v hiši sliši: ‘aaaaaa konj’, tako da potem že tudi ostali vedo, kaj jim je storiti :) no da vam zaupam še to, v moji sobi teh živali ni juhej, za to pa je zaslužna mreža proti mrčesu (ocena: 10)!

Zdaj pa k resnim temam. Bojim se tudi višine. Pa ne samo tiste, ko stojiš na vrhu 20-nadstropne stolpnice in pogledaš dol, mene je strah tudi vožnje z dvigalom, če je le-to stekleno in lahko vidiš kam greš, strah me je v nakupovalnih središčih, če pogledam dol čez ograjo, ki je tudi ponavadi steklena itd. Ja hudič je to, vam rečem. Ma kdo kakšen pameten nasvet, kako se tega strahu znebiti? Sem že razmišljala, da bi šla na bungee jumping … ja vem, malo kruta reč, da se znebiš strahu, ampak mogoče bi pomagalo. Če me ne bi zraven seveda pobralo od strahu in bi imela poleg tega še polne hlače.

To so trije moji največji strahovi. Ok, so tu še kače, ampak njih ne srečujem, tako da, pustimo ta strah pri miru. Včasih razmišljam ali je to sploh strah? Mene ni strah, da mi bodo pajki ali kobilice kaj naredili, ampak so preprosto zelo grde živali, ki že zaradi videza pri meni nimajo šans. No, saj vse mi pa tudi ne more biti všeč.

Strahov je ogromno, pri brskanju po internetu, sem našla par res smešnih. Res pa je, da ni prav, da govorim, da so smešni, ker se lahko nekomu drugemu zdi prav tako trapasto, da se jaz bojim pajkov, kot se zdi meni, da se nekdo boji oblakov. Kakorkoli, nekateri ljudje imajo strah pred strahom, pa kot sem že omenila strah pred oblaki, strah vas je lahko celo dolgih besed. Obstajajo tudi takšni, ki se ustrašijo vrvice, ali pa da se jim bo arašidovo maslo prilepilo na nebo. Nekatere je strah tudi vsega.

Če tako pomislim, sem jaz še na dobrem. Tistih nakaj pajkov in kobilic se bom pa že znebila. Kar se pa tiče mojega strahu pred višino, pa … bungee, no ali pa mogoče za začetek kakšnen balkon v tretjem nadstropju bloka in pogled dol ;)

Strah

Advertisements

6 thoughts on “Strah

  1. joj, pajki ne govori! Bojim se jih že od nekdaj. To so najbolj odvratne in nagnusne živali! In tako kot jaz njih sovražim, imajo oni mene radi. Znajdejo se povsod kjer sem jaz. Pa še tebi v tolažbo: si še dobra, ker jih upaš vsaj posesat – js jih namreč ne upam.

  2. Uf potem se jih pa res bojiš malo bolj kot jaz. Sesat mi jih ni problem, rajši to, kot pa da mi leze nekje po sobi. Ne bi mela pa nič proti, če bi lepega dne vsi pajki izginli :) sam na žalost so to sam sanje.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s